Celje, mesto Celjskih grofov

Celje je super! Izjemna geografska lega mesta v samem osrčju Slovenije, ob vijugasti reki Savinji in na stičišču zgodovinskih poti, naredi Celje idealen kraj za obisk še tako razvajenega turista. Že uvodoma še enkrat poudarimo: Celje, eno najstarejših mest v Sloveniji, je čudovita turistična destinacija, ki združuje bogato zgodovinsko dediščino in sodoben mestni utrip. Verjemite, Celje, knežje mesto, je vredno našega obiska. Poglejmo si zgodbo Celja na turističnem portalu www.pag.si nekoliko podrobneje, začnimo pa z nekaterimi splošnimi podatki, ki dajejo ton tudi celjskemu turizmu.

Celje je bilo še pred desetletji zanesljivo na tretjem mestu največjih slovenskih mest. V zadnjih letih se je v »bitko za kolajne« vmešal gorenjski Kranj. V začetku leta 2025 ima baje Kranj le nekaj deset prebivalcev več kot Celje. Tako zapiše wikipedija: »S 37.628 prebivalci je Celje četrto največje slovensko mesto, neposredno za Kranjem, medtem ko je bilo še do nedavnega tretje, takoj za Mariborom in – seveda – Ljubljano, glavnim mestom Slovenije. Mestna občina Celje šteje okoli 50.000 prebivalcev, širša mestna aglomeracija – z bližnjo okolico pa preko 70.000 ljudi«.

Celje se nahaja v osrednjem delu Slovenije in velja za eno najpomembnejših urbanih središč v Savinjski regiji, pa tudi kot zelo pomemben prometni center. Mesto Celje od vijoličnega Maribora, drugega največjega mesta v Sloveniji in štajerske prestolnice, loči le 55 kilometrov avtoceste, do Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, moramo iz Celja po cesti prevaliti skorajda 80 kilometrov. Pogled na zemljevid nam razkrije, da ima Celje »popolnoma odprto pot tudi na Koroško, v Zasavje in na Dolenjsko«.

Srednja nadmorska višina mesta Celja je 241 metrov. Savinja in Voglajna sta reki, ki tečeta skozi Celje, v bližini Starega gradu Celje se Voglajna izlije v Savinjo. Njen tok je bil skozi zgodovino ključnega pomena za trgovino, kmetijstvo in industrijo. Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu Celje (Cinkarna, tovarna EMO). Med bolj ali manj uspešna celjska podjetja lahko uvrstimo tudi Aero Celje, Zlatarno Celje, Tuš Holding in Cetis. Mnogi poznamo celjsko sejmišče, ki je znano predvsem po vsakoletnem mednarodnem obrtnem sejmu.

Sledi kratek pogled v preteklost Celja. Na spletnem portalu www.celje.info so med drugim zapisali: »Zgodovina mesta je zanj zelo pomembna, saj mu ravno ta daje magični pridih in mistično ter graciozno osebnost. Po najdbah predmetov iz kamene in bronaste dobe, domnevamo, da je ozemlje našega mesta ob Savinji, že v prazgodovini imelo prebivalce. O pravem mestu pa lahko zares govorimo od antike naprej«.

Wikipedija o Celju navaja: »Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov in starogrških zgodovinarjev je bil kraj znan kot Keleja (tudi Keleia), kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče. V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali noriški denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija«.

Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili Huni. V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga vendarle počasi in zlagoma obnovili. »Zlata celjska doba« se vsekakor povezuje s slavnimi Celjskimi grofi, prvi Celjski grof je bil Friderik I. (umrl 1360).

Najpomembnejši med Celjskimi grofi je bil Herman II. Celjski (1365–1435), ki velja za ključno osebnost v zgodovini rodbine Celjskih. Njegova politika, strateške poroke in vojaške zmage so postavili grofe Celjske med najvplivnejše plemiške družine v srednjeevropskem prostoru. Pomembno je naslednje: »Celjski grôfje (nemško Grafen von Cilli) so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije«.

Med ljudmi je znana tudi legenda o Veroniki Deseniški, ki ima trdne zgodovinske temelje (glej tudi tekst z naslovom: Grad Veliki Tabor). Na www.visitcelje.eu pa lahko preberemo takole: »Friderik II. Celjski: Sin Hermana II. Celjskega ter najbolj legendarni član rodbine Celjskih, poleg očeta, sestre Barbare Celjske in sina Ulrika II.

Oče Herman II. je sina Friderika II. politično izkoristil v času hitrega vzpona Celjskih in ga poročil z Elizabeto Frankopansko, ki je izhajala iz ene najvplivnejših in najbogatejših hrvaških rodbin. Njihove posesti so s to poroko pripadle Celjanom. Friderika II. Celjskega v zgodovinskem spominu živo ohranja tragična zgodba z Veroniko Deseniško, v katero se je zaljubil, ko je bil že poročen. Herman II. zveze ni odobraval in je Veroniko dal utopiti, Friderika pa je zaprl v stolp in ga želel izstradati. Odnos med očetom in sinom je postal še bolj poln nasprotij in sovraštva«.

Med pomembno zapuščino Celjskih grofov spada tudi Celjski grad, ki je glavna, dominantna turistična znamenitost mesta Celja in hkrati naša prva točka med izdatnim, natančnim seznamom turističnih znamenitosti, poudarki turističnega Celja.

1. CELJSKI GRAD ali tudi STARI GRAD CELJE

Celjski grad je včasih poimenovan tudi Celjski zgornji grad ali pa – mnogo pogosteje in uradno – Stari grad Celje. Celjski grad, je ena od ikon turističnih znamenitosti Slovenije. Stari grad Celje, ki je neločljivo povezan z zgodovino rodbine Celjskih grofov oziroma knezov, zagotovo sodi med najbolj impresivne in s svojimi 5500 kvadratnih metrov površinami največje grajske objekte v celotni Sloveniji. Celjski grad samozadostno dominira nad mestom Celje, z njega je prav odličen razgled, mesto se dobesedno razleze pot to srednjeveško trdnjavo, odlično se vidi tok Savinje, pa tudi Posavsko hribovje in slovenske Alpe.

Celjski grad je bil zgrajen v 12. stoletju, sprva kot manjša utrdba. Sčasoma so ga širili in utrjevali. Wikipedija o samih začetkih Celjskega gradu zapiše: »Prvotno grajsko poslopje (romanski kastelni grad) so v prvi polovici 13. stoletja postavili grofje Vovbrški s Koroške«. V 14. in 15. stoletju so grofje Celjski grad povzdignili v eno najpomembnejših plemiških središč v regiji. Po izumrtju družine leta 1456 je grad prešel pod Habsburžane. Grad je začel propadati že v 17. stoletju, ko je izgubil svoj strateški pomen. Po opustitvi je grad postopoma propadal in bil uporabljen kot vir gradbenega materiala, zadnji prebivalci so na njem živeli še leta 1795.

Toda v zadnjih desetletjih je Celjski grad, ob pohvale vredni prenovi, doživel pravi pravcati preporod. Stari grad Celje je danes zagotovo najpomembnejša celjska turistična atrakcija in prizorišče kulturnih dogodkov, kot so viteške igre, koncerti in gledališke predstave. Celjski grad, s svojim znanim, 23 metrov visokim, Friderikovim stolpom in veliko razgledno ploščadjo, je simbol bogate zgodovine in odlična destinacija za ljubitelje kulture, zgodovine in narave. Če ga še niste obiskali, toplo priporočam ogled.

2. STARO MESTNO JEDRO CELJA

Celjsko staro mestno jedro je utripajoče srce mesta Celje in ponuja čudovito kombinacijo zgodovinskega čara, arhitekturnih znamenitosti in sodobnega mestnega utripa. Sprehod po tlakovanih ulicah in trgih starega mestnega jedra nas popelje skozi bogato zgodovino Celja, ki sega vse do rimskih časov, obenem pa nam omogoča uživanje v sodobnih kavarnah, restavracijah in trgovinah.

Izjemna stavba dediščina Celja očara prav vsakega nekoliko bolj pozornega turističnega sprehajalca. Ne verjamete? »Pot nas zapelje mimo Celjskega doma, Hotela Evropa, Slovenskega ljudskega gledališča, Mestne hranilnice, Prothasijevega dvorca, Narodnega doma in Knežjega dvorca, vse do kipa svetovne popotnice Alme M. Karlin, ki je kot ženska za časa svojega življenja pomembno izstopala iz tradicionalnega povprečja«.

Seveda ne smemo pozabiti, da se »pod Celjem« nahajajo arheološke izkopanine rimske Celeje, opazimo lahko tudi ostanke starega mestnega obzidja. Pozorni bodimo tudi na Vodni stolp, nekdanji minoritski samostan z Marijino cerkvijo, magistrat, starokrščansko krstilnica, cerkev sv. Daniela.

Iz starega mestnega jedra se lahko podate do nabrežja Savinje in znamenitega kipa Splavarja ter prečkate Splavarski most. Znašli se boste v Mestnem parku ter celjskem Mestnem gozdu, skozi katerega so celjski grofje nekoč potovali z gradu v mesto«, pravilno in poznavalsko zapišejo novinarski kolegi na portalu www.zadovoljna si.

Celjski turistični delavci opozarjajo še na en turistični celjski sladkorček, na največji znanstveni park v Sloveniji. Takole so zapisali: »V Tehnoparku Celje je vse mogoče. Prvi in največji park znanosti, tehnologije in inovativnosti je prostor za igranje, učenje, druženje in čudenje svetu. Podaj se v tehno svet ugank in raziskuj pojave, ki izzivajo naše možgane. Tehno kocka je pripravljena, da jo odpreš in raziščeš«. Dodajamo: V Tehnoparku Celje vas čakajo 3 nadstropja, 3 platforme zabave. Na vrhu stavbe se odpira 360 stopinjski pogled na mesto grofov, na platformah pa najdete kar 53 igralnih postaj in magični svet iluzij. Zares zanimivo, prav zares. 🙂

Še enkrat v tej točki poudarimo naslednje: S svojo edinstveno kombinacijo zgodovinske dediščine in sodobnega utripa je staro mestno jedro Celja pravi biser, mini turistična lokacija, ki obiskovalcem ponuja vpogled v bogato preteklost ter priložnost za prijetno raziskovanje in uživanje v mestnem življenju Celja.

3. KULTURA IN (ZABAVNE) PRIREDITVE V CELJU

Celje ponuja številne kulturne dogodke, festivale in umetniške projekte, ki ohranjajo njegovo bogato kulturno tradicijo in privabljajo številne obiskovalce. Za začetek naj omenimo Slovensko ljudsko gledališče Celje, ki velja za eno izmed najpomembnejših repertoarnih gledališč v Sloveniji, ponaša pa se tudi z vsakoletnim festivalom Dnevi komedije, ki je že dolga leta svojevrsten zaščitni znak mesta Celja. Praviloma pa so turistom zanimivi predvsem muzeji, ki imajo vrata odprta (skorajda) vsak dan v letu.

Pokrajinski muzej Celje (na lokacijama Knežji dvor in Stara grofija) je eden najpomembnejših muzejev v regiji, kjer so na ogled zbirke o Celjskih grofih, arheološke najdbe ter kulturna dediščina mesta in okolice. Posebnost muzeja je znamenito Celjsko znamenje. Pokrajinski muzej Celje že več kot 130 let zbira, varuje in predstavlja kulturno dediščino Celja, zato neuradno velja, da ga morate obvezno obiskati, če hočete mesto začutiti celovito, nekoliko bolj podrobno.

Muzej novejše zgodovine Celje, ki stoji v starem celjskem magistratu, pa nam ponuja srečanje s preteklim stoletjem. Muzej novejše zgodovine Celje nam v uvid ponuja raznolike vsebine, v strnjeni obliki so na www.visitcelje.eu o tej kulturni ustanovi uvodoma zapisali: »Življenje v Celju 20. st., kot so ga doživele tri generacije, razvpiti celjski zapor Stari pisker (v nekdanjem minoritskem samostanu), eden najlepših ateljejev fotografije na steklo v Evropi (Fotohiša Pelikan) in edini otroški muzej v Sloveniji (Hermanov brlog)«.

Otrokom v dodatno veselje bo tudi obisk celjske Tropske hiše na Krekovem trgu, v kateri tenkočutno skrbijo za eksotične in redke živali. V tej izobraževalni in naravovarstveni instituciji je na ogled več kot 150 različnih vrst živali. Pestro biodiverziteto sveta, tako domorodnih kot tudi tujerodnih živalskih vrst, želijo v Tropski hiši približati vsem starostnim skupinam. Ustvarjalci projekta Tropska hiša pravijo, da »se s stiki z živimi bitji krepi vez z naravo, vzpostavlja se prave vrednote v družbi, privzgoji se empatija, čut za odgovornost, vse to pa je pomembno za zdrav razvoj populacije človeka«. Sliši se prav zanimivo, kajne?!

Takšnih in drugačnih, kulturnih ali zabavnih, dogodkov in vsebin v Celju ne zmanjka. Zadnja leta se odgovorni v mestu trudijo tudi, da bi Celje »trajno vpisali na seznam najlepših božičnih mest Evrope«, zato so ustvarili decembrsko Pravljično Celje. Očitno so na pravi poti, saj smo lahko na www.rtvslo.si prebrali tudi: »Celje je na razpisu Mreže božičnih mest med vsemi prijavljenimi mesti z do 100.000 prebivalci pometlo s konkurenco. Zaradi svoje predanosti ustvarjanju pristne in vključujoče božične izkušnje si je tako prislužilo naziv evropsko božično mesto 2025«.

4. ZELENO CELJE (park, gozd in Drevesna hiša)

Če pešci prestopimo brv reke Savinje, ki teče vzdolž starega mestnega jedra, se kaj hitro znajdemo v zelenem srcu Celja, v mestnem parku. Sicer pa lahko do Mestnega parka Celje, ki se nahaja na nadmorski višini 230 metrov, dostopamo tudi s kolesom ali avtom. V Mestnem parku Celje so številne sprehajalne poti, kjer se lahko spočijemo na klopcah in uživamo v lepi okolici, za otroke so postavljena igrala.

Če imamo čas, lahko pot nadaljujemo do mestnega gozda, kjer nas bo pričakala celjska turistična znamenitost Drevesna hiša (Treehouse), ki s terasami vred meri kar 59 kvadratnih metrov in zato velja za največjo drevesno hišo v Sloveniji. Celjska Drevesna hiša je vpeta med šestimi drevesi na višini med 6 in 9,5 metra nad tlemi, služi pa za ogled razstave fotografij v notranjosti ter opazovanje dreves v zunanjosti (pogled z nje se med drugim razprostira tudi na t.i. »gozdno mamo«, kot Celjani imenujejo najstarejšo bukev v njihovem gozdu). Drevesna hiša je skrita med bahatimi krošnjami in nizkim gozdnim rastjem na območju Anskega vrha, velja pa za svojevrsten arhitekturni in statični izziv, ki v mestni celjski gozd zvablja številne navdušence estetike in narave.

Omenimo še, da na desni strani Savinje najdemo tudi Miklavški ali Miklavžev hrib, ki ga krasita cerkev sv. Miklavža (zgrajena okoli leta 1.400) in majhen kamnit razgledni stolp, ki pa na nadmorski višini 376 metrov ponuja odlične poglede na Celje, Celjski grad, Roglo, Pohorje in bližnje Šmartinsko jezero.

Šmartinsko jezero, ki je od Celja oddaljeno le slabih 8 kilometrov, je veliko umetno jezero in priljubljena turistična destinacija. Šmartinsko jezero je nastalo leta 1970 z zajezitvijo potoka Koprivnica, prvotno za zaščito mesta pred poplavami, danes pa služi predvsem za sprostitev v naravi. Šmartinsko jezero ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa (Šmartinsko jezero ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa: kopanje in pikniki, veslanje – čolnarjenje, kolesarjenje in pohodništvo (obiskovalce očara t.i. plavajoča lesena potka).

Na drugi strani Celja, v smeri Laško, pa stoji izredno popularna Celjska koča, ki je krasen naravni športno-razgibalni poligon za domačine, lahko bi ga primerjali z ljubljansko Šmarno goro in mariborsko (pohorsko) Trikotno jaso. Celjska koča je sinonim za hrib in letovišče, tudi istoimenski hotel (pustolovski park, sankališče, zip-line), do katerega se lahko povzpnete peš, s kolesom ali avtomobilom.

Priporočamo tudi hiter skok na bližnjo Grmado s križem in zvonom želja na samem vrhu enostavno dostopnega hriba. Z Grmade, »hišne gore Celja«, je na nadmorski višini 718 metrov nebeško lep razgled na mesto grofov. Razmišljate, da bi se tudi sami odpravili do Celjske koče in na vrh Grmade? Ni problema, parkirajte na urejenem parkirišču pri gasilskem domu v Zagradu in pogumno zakorakajte v hrib, le dobra ura razgibane hoje vas deli do osvežilne pijače na terasi Celjske koče. 🙂

Za konec. V tem osnovnem tekstu smo zagotovo predstavili glavne poudarke turističnega Celja. Verjetno se lahko popolnoma složno strinjamo, da se bomo imeli na enodnevnem izletu v Celju zelo lepo. Še več, ustvarjalci portala www.pag.si trdimo, da nam v Celju ne bo dolgčas niti, če bomo tam preživeli nekaj zaporednih dni. Ne verjamete?!

Za vsak slučaj navajamo, da lahko v »širši okolici Celja« obiščemo npr. tudi: Terme v Laškem ali pa Rimske terme, ne pozabimo na fontano piv v Žalcu, pa na jamo Pekel in tako dalje in tako dalje. Ampak o teh »bližnjih turističnih sladkorčkih Celja« pa ob neki drugi priložnosti. Na svidenje do takrat. In uživajte na svojih izletih. 🙂

Ps. Fotografije: Turistična skupnost Celje in www.slovenia.info, tekst Peter Gavez.