Gradec, srce avstrijske Štajerske

Mesto Gradec se ponaša tudi z nekaterimi bližnjimi turističnimi sladkorčki. V okolici Gradca si pozornost turistov zaslužijo predvsem naslednje mikro destinacije: hrib Mühlbachkogel, vasica Rein (cistercijanski samostan iz leta 1129), soteska Kesselfallklamm, hrib Schöckl (zelo »zanimiv«, na njega nas lahko povleče gondola), vasica Thal (tam najdemo muzej, rojstno hišo filmskega zvezdnika Arnolda Schwarzeneggerja), v smeri Slovenije veliko poletno jezersko kopališče Schwarzlsee in sosednji Skulpturenpark (preko avtoceste leži letališče – »Flughafen Graz«), ruševine gradu Gösting, ogromen muzej na prostem – Austrian Open Air Museum Stübing (Österreichisches Freilichtmuseum Stübing), jezero Hilmteich, podzemna jama – Lurgrotte Peggau, krščansko versko »obeležje« Kalvarienberg in romarska Mariatrost Basilica na hribu Purberg. Bo pa v tem članku fokus le na sam Gradec, predvsem na njegov stari, zgodovinski del mesta.

Zdi se, da se Slovenci, predvsem iz »totega štajerskega konca okrog Maribora«, v avstrijski Gradec (in njegovo širšo okolico) podajamo predvsem zaradi dela (mnogo Slovencev je zaposlenih prav na jugovzhodnem delu Avstrije) ali pa zaradi številnih možnosti nakupovanja (magnet za potrošnike je predvsem graško nakupovalno središče Seiersberg), kjer kupce pričaka nekaj sto – večjih ali manjših – raznolikih trgovin. Seveda pa je Gradec vreden tudi našega turističnega izleta, že staro mestno središče, ob prav solidni gastronomski ponudbi, ponuja številne zanimive kotičke.

»Eden od razlog zakaj se odpraviti tja, je zgodovinsko središče Gradca, saj ima eno od najbolje ohranjenih mestnih središč v centralni Evropi. Zaradi tega ga je Unesco leta 1999 uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Zanj je značilno harmonično zlitje tipičnih hiš iz različnih obdobij in različnih arhitekturnih slogov«, uvodoma zapišejo in opozorijo na spletni strani www.vandraj.si.

S tem se lahko le popolnoma strinjamo in se lotimo natančnega in izčrpnega opisa najpomembnejših turističnih znamenitosti Gradca. Še prej pa, kakor je na našem portalu pač navada, v turističnem vodiču o Gradcu poudarimo le nekaj zanimivejših osnovnih geografskih in historičnih podatkov.

Gradec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske, razdvaja ga reka Mura, leži pa na nadmorski višini okrog 350 metrov. Povedali smo že, da ima okrog 330 tisoč prebivalcev (mnogo je bilo priseljencev, vsaj okrog 70.000, predvsem Hrvatov, Romunov in Bosancev). Gradec, kot nekakšen talilni lonec narodov, skozi zadnja desetletja pridobiva svoj simpatičen kozmopolitanski značaj, kar ga dela še nekoliko bolj turistično privlačnega.

Gradec je drugo največje avstrijsko mesto. Na prvem mestu je – seveda – Dunaj, ki je oddaljen slabih 200 kilometrov. Navajamo še nekaj kilometrskih razdalj do Gradca: Maribor (60 km), Ljubljana (190 km), Zagreb (190 km), Budimpešta (350 km), Salzburg (280 km), Bled (214km), Benetke (430 km). Gradec je sicer razdeljen na 17 mestnih četrti: I. Innere Stadt, St. Leonhard, Geidorf, Lend, V. Gries, Jakomini, Liebenau, St. Peter, Waltendorf, Ries, Mariatrost, Andritz, Gösting, Eggenberg, Wetzelsdorf, Straßgang, Puntigam (poznate pivo, pivovarno Puntigamer?! :-)).

Geografski položaj mesta je izjemno ugoden, saj je Gradec obkrožen z griči, ki mu nudijo zaščito in hkrati omogočajo čudovite razglede na okoliško pokrajino. Zaradi svoje lege je Gradec, ki slovi po sodobnem gospodarstvu, tudi pomembno prometno vozlišče, saj se tu križajo pomembne ceste in železniške proge. Poleg tega je mesto Gradec dom pomembne univerze (glej Universität Graz), kar mu daje značaj sodobnega in privlačnega intelektualnega središča v tem delu Evrope.

O zgodovini Gradca le izredno na hitro, s pomočjo wikipedije: »Nemško ime Graz je bilo prvič zapisano leta 1128 in v času vladavine vojvod Babenberžanov je mestece postalo pomembno gospodarsko, komercialno in upravno središče. Leta 1281 je cesar Rudolf I. mestu podelil posebne pravice.

V 14. stoletju se je v Gradcu naselila notranja avstrijska linija rodbine Habsburžanov. Ti so živeli na hribu oziroma gradu Schlossberg, s katerega so vladali Štajerski, Koroški ter delom današnje Slovenije in Italije (Kranjski in Goriški). Med renesanso in barokom je Gradec doživel obdobje trgovskega in kulturnega razcveta, takrat so bile zgrajene mnoge arhitekturne mojstrovine.

Graški grad, t.i. Schlossberg, je bil edina utrdba v regiji, ki je Madžari, pa tudi mogočni Turki, niso nikdar osvojili. Leta 1809 se je mesto Gradec branilo ponovnega napada francoske vojske. Schlossberg je uspešno zadržal osem napadov, pa čeprav so imeli Francozi trikrat več vojakov. Nič ni pomagalo, ker je avstrijskega cesarja porazil Napoleon, posledično je z Dunaja prišel ukaz, da se morajo hrabri branilci graškega gradu nemudoma predati. Za kazen so morali odlično, »granitno« utrdbo na hribu Schlossberg porušiti, ostal je lahko le stolp z uro, ki je še danes simbol mesta Gradec.

Leta 1938, malo preden je bila Avstrija s t.i. »Anschlussom« priključena nacistični Nemčiji, je Gradec obiskal Adolf Hitler. Ker je meščanom Gradca obljubljal tisoč let uspehov in konec množične brezposelnosti, je bil zelo toplo sprejet. Leta 1945, ob koncu druge svetovne vojne, sta v Gradec prispela sovjetska, nato pa še angleška vojska, ki sta oblikovali svoji zasedbeni coni, v mestu sta ostali vse do leta 1955«.

Sedaj pa je že čas, da se – po točkah – sprehodimo med največjimi turističnimi znamenitostmi mesta Gradec, začnimo pa z že omenjenim hribom, Shlossbergom. Pa pojdimo. 🙂

1. Schloossberg, grajski hrib (s stolpom z uro)

Schlossberg ali Grajski hrib, z nadmorsko višino 473 metrov, se dviga nad (starim) mestom Gradec. »Nemško ime mesta Graz izvira iz slovenske besede »Gradec«. V slovenščini »Gradec« pomeni »mali grad«, praslovanski koren *gord? pa pomeni tudi naselbino, ograjeni prostor in mesto, tako da se ime Gradec verjetno nanaša na »malo mesto«. V večini jezikov uporabljajo nemško obliko imena Graz, Čehi pa ga pišejo kot Štýrský Hradec«, več kot odlično razloži wikipedija. No, in prav ta grad, ki so ga zaradi Francozov morali porušiti, je – verjetno – Gradcu dal ime.

Dandanes so na Grajskem hribu le zelo skopi ostanki gradu, samo znamenita stolpna ura, t.i. Uhrturm, času in ljudem trmasto kaže svoje zobe, pardon kazalce. Uradna graška turistična stran, https://www.graztourismus.at/, razkrije: »Stolp na tem mestu hriba je bil prvič omenjen v 13. stoletju. Ob obnovi trdnjave sredi 16. stoletja je stolp dobil sedanjo obliko (dodatna opomba: če bi v mestu izbruhnil požar, bi se v stolpu oglasil požarni zvon).

Ročice na ogromnih urnih kazalcih pogosto zmotijo ljudi. Ali je ura v okvari? Ne. Dejstvo, da so bile prvotno na stolpu le dolge ročice za ure, ki so bile vidne od daleč, in da so bile tiste za minute dodane šele pozneje, je povzročilo “zamenjavo” ročic. Ura, ki jo je leta 1712 izdelal Michael Sylvester Funck, še vedno deluje, vendar jo od sredine 20. stoletja poganja elektronski pogon«.

Schloossberg, pod katerem se, predvsem na južno stran, razprostira stari center Gradca, prav vabi na radoveden sprehod. Ob že omenjeni stolpni uri vas bodo pričakali Kasematten – Schlossbergbühne (prireditveni prostor z živo glasbo), Graz Museum Schlossberg, kitajski paviljon, restavracija s pivskim vrtom, cisterna (Die große Zisterne) pa tudi zgodovinski spomenik (Denkmal Infanterie Regiment 27). V skalnatem drobovju Schlossberga na koncerte vabi prireditveni prostor futurističnega videza – Dom im Berg, kjer se prvenstveno vrti elektronska glasba.

Zelena grajska lisa se na zemljevidu nežno preliva v mestni park (Stadtpark Graz), kjer je polno spomenikov, mene je očarala sedeča ženska, na google maps glej »Sitting Woman Statue«). Že pogled na spletni zemljevid logično nakazuje, da se na grajski hrib, v različnih smereh, zlahka povzpnemo peš (npr. skorajda pravljične so stopnice, ki vas pripeljejo na Schloßbergplatz).

Mnogo več veselja, ob mnogo manjšem fizičnem trudu ob vzponu, prinese vožnja z zgodovinsko tirno vzpenjačo (Schlossbergbahn; prva je na vrh odpeljala davnega leta 1894). Na Schlossberg vas lahko potegne tudi moderno in elegantno, seveda tudi cenejše, dvigalo (Schlossberglift Graz), ob katerem pa je dodatno – za hipen in zabaven spust z grajskega hriba – položen adrenalinski cevni tobogan. Ta velja za najvišji podzemni tobogan na svetu, dolg je 175 metrov.

2. Dvorec Eggenberg

Dvorec Eggenberg (nemško: Schloss Eggenberg, angleško Eggenberg Palace) spada med najdragocenejše kulturne zaklade Avstrije, je najpomembnejši baročni kompleks v avstrijski deželi Štajerski. Palača Eggenberg leži na 381 metrih nadmorske višine, na skrajnem zahodnem obrobju mesta. Prekrasna arhitekturna zasnova dvorca in še vedno odlično vidni odtisi večstoletne zgodovine pričajo o moči nekoč najmogočnejše dinastije na avstrijskem Štajerskem, družine Eggenberg.

Dvorec Eggenberg, ki je bil dokončno zgrajen v začetku 17. stoletja (začetek gradnje sega v 15. stoletje!), je znan po svoji izjemni baročni arhitekturi, ki vključuje bogato okrašeno fasado, impresivne stolpiče in čudovite vrtove (npr. planetarni in angleški vrt). Tudi notranjost dvorca je prav tako osupljiva, saj obiskovalcem ponuja vpogled v življenje vplivne in aristokratske družine Eggenberg skozi stoletja. Posebej zanimiva je slavnostna dvorana, ki je okrašena z edinstvenimi freskami, ki prikazujejo različne mitološke motive in zgodovinske dogodke.

Dvorec Eggenberg predstavlja posvečeno sozvočje arhitekture, razsvetljenstva in naravoslovja. Hans Ulrich von Eggenberg je želel, da bi dvorec odseval filozofijo racionalno urejenega sveta. To se npr. kaže tudi v tem, da ima dvorec 365 zunanjih oken (kolikor je dni v letu), 52 oken v 24 prostorih (število tednov na leto, ur v enem dnevu), vsako nadstropje pa ima 31 sob (maksimalno število dni v mesecu). Dvorec ima »z istim razlogom« kvadraten tloris z gotskim stolpom v središču, s stolpi na vseh štirih vogalih, ki predstavljajo štiri letne čase, obrnjene na štiri strani sveta.

Sam dvorec Eggenberg zavzema površino 65 krat 80 metrov (v treh nadstropjih je njegova površina osupljivih 8.000 kvadratnih metrov), skupaj s parki pa se razteguje na več kot 90.000 kvadratnih metrih. V palači Eggenberg je sedaj – seveda – muzej, originalna baročna notranjost, pa tudi parkovna zunanjost, pa »pod nujno« vsakega obiskovalca Gradca vabi na potovanje skozi pretekla obdobja evropske zgodovine.

3. Kunsthaus (hiša umetnosti)

Vračamo se nazaj v center Gradca. Tukaj se turistični delavci, pa tudi obiskovalci, neredko strastno kregajo, kateri je večji oziroma pomembnejši simbol mesta. Tisti, ki so predvsem na strani tradicije in zgodovine, bodo goreče navijali za stolpno uro na Schloossbergu. Mnogi, predvsem mlajši, pa bodo ob omembi mesta Gradec najprej opozorili na »popolnoma odštekan« Kunsthaus oziroma t.i. »hišo umetnosti«.

Nič čudnega, da jim hipoma pade v oči, saj Kunsthaus, s svojo svetlečo mehurčkasto balonasto obliko, bizarnim videzom neverjetne vesoljske ladje, dobesedno fascinira. Kunsthaus, muzej sodobne umetnosti, zaradi ostrega kontrasta z zgodovinskimi zgradbami, ki ga obkrožajo, mnogi imenujejo tudi “prijateljski Nezemljan”. Spektakularna arhitektura graškega Kunsthausa nikogar ne pusti hladnega, njegova fascinantna čarobnost privlači obiskovalce.

Arhitekturno delo dveh britanskih arhitektov, Petera Cooka in Colina Fournierja, je v svetu znano po svoji futuristični zasnovi in organski obliki. Stavba ima značilen videz, ki spominja na nezemeljsko bitje, kar jo postavlja v izrazit kontrast z okoliško zgodovinsko arhitekturo. Na www.graztourismus.at zapišejo: »Biomorfna gradnja po obliki in materialu zavestno nasprotuje okoliškim dvokapnim hišam in njihovim rdečim streham, kljub temu pa se v velikem spoštovanju prilega starejšim stavbam. 1.066 elementov iz akrilnega stekla tvori kožo prijaznega tujca. Ponoči Kunsthaus s svoje fasade pošilja svetlobne signale ali pisna sporočila na drugo stran reke Mure«.

4. Otok na Muri (Murinsel Graz)

Tako kot zgoraj omenjeni Kunsthaus je tudi t.i. Otok na Muri, originalno nemško Murinsel Graz, angleško pa Island in the Mur, del zapuščine iz leta 2003, takrat je bil Gradec evropska prestolnica kulture. Že samo ta dva omenjena objekta dokazujeta, da je Gradec, za razliko od našega Maribora, več kot odlično izkoristil možnosti, ki jih ponuja tako prestižen naslov kot je »evropska prestolnica kulture« (upajmo, da bosta italijanska Gorizia – Gorica – in naša Nova Gorica znali izkoristiti priložnosti, ki jima ga prinaša laskavi naslov, glej spletno stran https://www.go2025.eu/sl)

Otok na Muri (Murinsel Graz) je ekstravagantna, 47 metrov dolga, jeklena konstrukcija, ki je najprej nastala v glavi ameriškega umetnika Vita Acconcija. Sedaj graški Otok na Muri izredno učinkovito povezuje reko in mesto, je čudovit kraj za pitje kave ali osvežilnega piva, ob tem pa lahko doživljamo popolnoma nov pogled na mesto Gradec. Projekt »napol odprte školjke na reki Muri« dopolnjujeta manjši amfiteater za dogodke vseh vrst in tridimenzionalni labirint iz vrvi, ki obljublja “otoško pustolovščino”.

5. Orožarna – Landeszeughaus

Gradec je znan še po nečem – v njem je prostor našla največja zgodovinska orožarna na svetu. V tamkajšnjem muzejskem Landeszeughausu (angleško tudi Styrian Armoury) je na ogled kar neverjetnih 32.000 kosov srednjeveškega orožja, med drugim dva tisoč mečev in sabelj, kar 4259 je pištol, med najbolj spektakularnimi starinskimi eksponati pa so tudi (viteški) oklepi, prav posebej pa izstopajo še kakšni starodavni oklepi za konja.

Orožarna Landeszeughaus v Gradcu, ki se vije v petih nadstropjih, je vsekakor vredna našega ogleda, saj – poudarjamo – velja za najpomembnejšo zbirko zgodovinskega orožja na svetu, hrani izjemen vojaški arzenal. Sliši se zelo privlačno, kajne? 🙂 Še dodatna zanimivost. Ko boste videli tako množico starega železa, se boste verjetno čudili, zakaj vse to orožje ne zarjavi. Poleg strokovne nege zaposlenih so za to odgovorni leseni stropi, tla in stenske plošče; les namreč odlično vpija vlago.

Omenimo, da je tudi »Orožarna – Landeszeughaus« del »javnega« deželnega – avstrijska Štajerska – podjetja Universalmuseum Joanneum, ki skupno vsebuje vsaj 4,5 milijona muzejskih predmetov, ki so razpršeni v kar devetnajstih različnih muzejih. Universalmuseum Joanneum, z okrog 600 zaposlenimi, je ena največjih tovrstnih ustanov v srednji Evropi, pod njegovim okriljem so se znašle številne zbirke iz raznolikih tematskih področij (npr. arheologija, geologija, paleontologija, mineralogija, botanika, zoologija, zgodovina, umetnost, kulturna dediščina in še kaj bi se našlo).

Če smo nekoliko bolj natančni, s pomočjo uradne strani https://www.museum-joanneum.at/, navajamo nekatere naslednje njihove lokacije (projekte): Archaeology Museum, Kunsthaus Graz, Neue Galerie Graz, Schloss Trautenfels, Rosegger-Birthplace in Alpl, Styrian Armoury, Barbara Edlinger (Ehrenring), Neue Galerie Graz (Joanneumsviertel), Alte Galerie, History Museum, Roman Museum Flavia Solva, Schoss Stainz, Rosegger Museum in Krieglach, Folk Life Museum, Austrian Open-Air Museum Stübing, Schloss Eggenberg, Austrian Sculpturepark, Natural History Museum. Zanimivo je, da je Universalmuseum Joanneum ob devetnajstih muzejih skrbi tudi za nemoteno poslovanje živalskega vrta – Herberstein Animal World. 🙂

Universalmuseum Joanneum pod skupno streho združuje že skorajda dva ducata muzejskih ustanov na območju avstrijske Štajerske, vsekakor pa je še kar nekaj dodatnih galerijsko-muzejskih projektov, ki bi lahko bili zanimivi turistom. Npr. sami priporočamo obisk tehničnega muzeja »Johann Puch Museuma Graz«, saj bomo tam nekoliko podrobneje spoznali delo izumitelja in proizvajalca koles, motorjev in vozil, ki ima slovenske korenine (Janez Puh se je namreč rodil v Sakušaku v Slovenskih goricah, le 16 kilometrov od Ptuja, najstarejšega slovenskega mesta).

6. Glavni mestni trg in graška mestna hiša

Fotogenična Hauptplatz der Stadt Graz (glavni mestni trg) in ob njem Rathaus der Stadt Graz (graška mestna hiša) neredko predstavljata začetek in konec turističnega raziskovanja mesta Gradec, že stoletja sta srce mestnega življenja.

Zgodovinski trg, ki ga krasi velika in razkošna fontana, je obdan s številnimi prekrasnimi baročnimi in renesančnimi stavbami, vsekakor pa izstopa velika mestna hiša. Velika površina glavnega trga je bila skozi stoletja priča številnim pomembnim dogodkom, še danes je tukaj priljubljeno prizorišče za različne prireditve in festivale skozi vse leto.

9. Sprehod po Gradcu, odkrivanje nadaljnjih sladkih turističnih presenečenj

Brezskrbno pohajkovanje po mestnih ulicah je »sladko opravilo« vsakega resnega turista. Če ob tem popotnik naleti še na »turistične bonbončke«, pa je življenje še toliko lepše. V (starem) Gradcu nas skorajda »za vsakim vogalom« pričaka kakšna turistična (mini) znamenitost, ki pa je vsekakor vredna naše omembe, našega vodiča.

Najprej se ustavimo na lokaciji trga Glockenspielpl, tam bomo v visokem stolpiču meščanske hiše, skorajda pod streho, ob spremljavi mehaničnega glasbenega instrumenta, priča »avtomatski lutkovni predstavi«. Nežno dekle in srčen fant, oblečena v tradicionalno nošo, trikrat na dan (11.00, 15.00 in 18.00) zaplešeta ob melodiji 24-ih malih zvončkov. Sedanjo turistično atrakcijo je, že leta 1905, takrat v reklamne namene, pognal v tek podjetni proizvajalec žganih pijač Gottfried Maurer.

Pot nas vodi do graške katedrale, ki se ponaša z naslednjim uradnim nazivom: Domkirche zum Heiligen Ägydius in Graz. Cerkev, med ljudmi bolj znana le kot Grazer Dom, je glavna stolnica v Gradcu in ena izmed najpomembnejših sakralnih zgradb v regiji. Zgrajena je bila v petnajstem stoletju, v gotskem slogu, večkrat je bila prenovljena.

Poleg katedrale stoji »očesu zelo prijazen« mavzolej, cesarsko počivališče Ferdinanda II. Impresivno graško grobnico je, s pripadajočo cerkvijo svete Katarine, začel postavljati italijanski umetnik in arhitekt Giovanni Pietro de Pomis. Mavzolej je ob smrti Ferdinanda II., leta 1637, ostal nezaključen, mnogo let kasneje ga je dokončal takrat še neznani arhitekt Johann Bernhard Fischer von Erlach, ki je bil kasneje odgovoren za dekoracijo dunajskega Schönbrunna.

Turkizne kupole mavzoleja izstopajo na modrem nebu nad Gradcem in skupaj s stolnico in cerkvijo sv. Katarine opredeljujejo enega izmed veličastnih pogledov na mesto Gradec. Mavzolej, z »neizpodbitnim dodatkom italijanskega«, so v Avstriji hitro uvrstili med eno od najpomembnejših zgradb iz zgodnjega sedemnajstega stoletja.

Pridih renesančne Italije pa je zgodovinsko središče Gradca doživelo predvsem po zaslugi palače Landhaus, kjer še danes zaseda zvezni parlament dežele Štajerske. Landhaus je zgradil italijanski arhitekt Domenico dell’Allio v drugi polovici šestnajstega stoletja.

Poleg impresivne fasade, ki spominja na beneške palače, obiskovalcem največjo pozornost ukrade dvorišče z veličastnim nizom trinadstropnih čudovitih renesančnih arkad. Zaradi tega je stavba videti skoraj kot beneška palača. Graška deželna hiša je ena najpomembnejših renesančnih stavb v srednji Evropi. Načrtovana je bila kot zborovališče stanov, ki so se do tedaj srečevali po različnih gradovih in samostanih.

Zagotovo med nekoliko pomembnejše graške turistične izkušnje spada tudi sprehajanje po stopnicah. Da, prav ste prebrali. Res pa je, da se ne boste sprehajali po »navadnih stopnicah«, pot vas bo vodila v Grazer Burg (na naslovu Hofgasse 15) z nenavadnim dvojnim spiralnim stopniščem (nasvet: hitro izvlecite fotoaparate).

Graški turistični portal o tem znamenitem stopnišču zapiše: »Stavba Burg v Gradcu, uradni sedež deželne vlade, je pravi biser. Stoletja obnove so v grad prinesla zanimive elemente iz obdobja gotike, renesanse in bidermajerja. Posebej presenetljivo je njegovo dvojno spiralno stopnišče, ki se zdi skoraj kot optična iluzija. To “stopnišče sprave” sestavljata dve nasprotni spiralni stopnišči, ki se v vsakem nadstropju za kratek čas združita, razideta in nato ponovno združita«.

Vsekakor moramo omenimo tudi t.i. »Gemaltes Haus«, na znameniti ulici Herrengasse, ki se hvali s poslikano fasado, zato se je stavbe prijelo ime »poslikana hiša«. Na pročelju zgradbe, palače, vojvodskega dvora Herzoghof, ki je bila prvič poslikana leta 1.600, so se takrat srečali grški in rimski bogovi, leta 1.742 pa je baročni slikar Johann Mayer dodal še “nekaj božanskih motivov”. Ne spreglejte!

10. Razno (da ne boste rekli, da vam nismo povedali :-))

V prejšnjih devetih točkah smo se zagotovo dotaknili vseh pomembnejših turističnih znamenitosti, ki nam jih ponuja simpatično in izredno sproščeno mesto Gradec. V točki razno bomo »naključno skakajoče« omenili še nekaj dodatnih, zanimivejših turističnih poudarkov. Če imate (majhne) otroke vsekakor priporočamo obisk otroškega muzeja FRida & freD, ki je del rekreacijskega centra Augartenbucht, kjer se skriva veliko zunanje otroško igrišče in lepo urejeno zeleno področje ob reki Muri, ki ponuja sproščanje v naravi.

Leta 2019 je bil v atraktivni, tudi za turiste – seveda -, četrti Joanneum (originalno: Joanneumsviertel) odprt Center znanstvenih dejavnosti ali krajše CoSA. V 13 individualno zasnovanih sobah na skoraj 1.200 kvadratnih metrih sta tehnologija in znanost zabavno predstavljeni s pripovedovanjem zgodb. Interaktivnost in navidezna resničnost bosta povšeči predvsem »večjim otrokom«.

Tudi ljubitelji gastronomije bodo v Gradcu zlahka prišli na svoj račun. Pričakujte bogato paleto okusov, ki odražajo tako avstrijsko kot tudi štajersko kulinariko. Tudi če, zaradi relativno dragih gostinskih storitev, ne boste stopali v uglajene restavracije, priporočamo, da si – morebiti – na stojnicah privoščite vsaj značilne klobase ali pa sladek jabolčni zavitek. Mogoče bi celo obiskali domačo tržnico, na trgu Kaiser-Josef-Platz, ki se skorajda naslanja na prečudovito graško Opero?!

Prav posebno zgodbo v Gradcu pišejo kulturne in zabavne prireditve, teh je – skozi leto – na tisoče, če vsaj nekoliko karikiramo. Vsekakor pa Gradec velja za izredno gostoljubno in predvsem »kulturno mesto«, zdi se namreč, da je vsaka ulica prežeta s kulturo, številne graške kulturne ustanove neutrudno, skorajda »dan in noč«, vabijo obiskovalce, da uživajo v njihovih odličnih umetniških produktih.

Tukaj ne bomo naštevali niti pomembnejših prireditev, raje samo kliknite na https://www.graztourismus.at/en/events/event-calendar (mogoče bo ravno v času vašega obiska »kaj zanimivega na sporedu, programu«?!), opozorimo pa lahko vsaj na razkošen graški božični sejem (že ob Miklavžu mesto strašijo grozni parkeljni).

Tako. Upam, da smo skozi tekst zlahka družno ugotovili, da Gradec ni »primeren le za nakupovanje«. Gradec je sicer super tudi za »turistične športnike«, pa čeprav številnih možnosti, ki jih mesto ponuja za aktivno telesno aktivnost, v tem članku nismo posebej orisovali.

Za sam konec tega turističnega vodiča pa vendarle poudarimo, da je Gradec mesto, kjer zgodovina pleše s sodobnostjo v objemu prekrasnih baročnih zgradb. Tu, med strastnim utripom mestnega življenja in spoštljivo tišino starih ulic, se prepletata preteklost in sedanjost ter ustvarjata magičnost, ki očara še tako zahtevnega turista.

Ps. Tekst: Peter Gavez, fotografije: www.graztourismus.at.