Compare Listings

Ohranjena duša Rovinja

Batana, ribiški čoln

Rovinj je ena izmed najbolj znanih turističnih destinacij. In vendar, koliko turistov, ki ga obiščejo, pozna pravo dušo Rovinja, koliko jih ve, zakaj je to prelepo mesto res nekaj posebnega, zaradi česa so njegovi prebivalci ponosni?

Batana, ribiški čoln

Odgovor je batana, skromen ribiški čoln z ravnim dnom, ki je prehranil generacije Rovinjčanov in se z zlatimi črkami vpisal v zgodovino, običaje in srca lokalne skupnosti.

Rovinjska batàna, ob rovinjskem batièlu, benečanski gondoli, neretvanski trupi, komiški sanduli in mnogih drugih ladjicah, spada v mnogoštevilno družino bark z ravnim dnom. Izvor takih barčic moramo poiskati v predzgodovinskem obdobju, v dizajnu splavov in drvenjakov (monoksilu). Ravno dno je bilo primerno za plovbo po plitvih vodah – jezerih, rečnih ustjih, lagunah in plitvih morskih obalah. Pojavlja se ne samo na Jadranu, temveč tudi širom po Evropi in svetu. Plovila sama so bila predmet širše kulturne izmenjave, tako da so mnoge oblikovne rešitve ladjic s trgovanjem postale univerzalne, z vedno prisotnim specifičnim izgledom, “dialektom”.

Kaj morate vedeti o batani?

RAVNO DNO: Ima ravno dno,ki je blago zaukrivljeno proti premcu in krmi, z izbočenim zaključkom na premcu.

DIMENZIJE: Dimenzije batane variirajo med 4 in 8,5 metri. Batane, konstruirane v drugi polovici 20. st. so le redko daljše od 5 metrov.

MATERIAL: Batana je v celoti izdelana iz lesa. Ogrodje je najpogosteje iz hrastovine, jelkinih, borovih ali smrekovih desk, za spoje pa se uporabljajo izključno pocinkani in ročno izdelani žeblji iz kovanega železa.

PLOVBA: Batane plujejo s pomočjo jader, vesel ali izvenkrmnega motorja. Za daljše poti jo je poganjalo veliko glavno jadro, rovinjčani mu rečejo vìla al tièrso. Med ribarjenjem se batana premika in manevrira z dvema dolgima vesloma, utor na krmi pa namenjen veslanju na podoben način kot pri gondoli, z enim veslom, ali po rovinjsko, vùga in gòndula.

Hiša o batani in ekomuzej “Batana”

Z namenom zaščite svoje pomembne nematerialne dediščine, so Rovinjčani ustanovili Zadrugo Hiša o batani ter skupaj s strokovnjaki zasnovali in postavili interaktivni ekomuzej, posvečen batani. Skoraj vse eksponate so podarile rovinjske družine. Muzej je navdušil tako javnost kot stroko. Projekt Ekomuzej „Batana“ iz Rovinja je vpisan v UNESCO-ov seznam najboljših praks ohranjanja nematerialne svetovne kulturne dediščine, kar je veliko priznanje tako za Rovinj, kot tudi za Hrvaško.

Zgodba Ekomuzeja, katerega lahko obiščete med svojim postankom v Rovinju, se tu ne konča, temveč šele začne. Najboljši način ohranjanja nematerialne dediščine je prav osmišljanje raznih vsebin, ki jo ohranjajo živo. Zato so člani  Zadruge Hiše o batani pripravili številne aktivnosti, s katerimi lahko obiskovalce njihovega mesta seznanijo s pomorsko dediščino, ki predstavlja samo bistvo njihove identitete.

Kaj vas torej čaka, ko pridete v Rovinj in želite slišati zgodbo o batani?

HIŠA O BATANI, z lokalnim imenom muòstra, je osrednji interpretacijski in dokumentacijski center s stalno razstavo, predstavljeno na vsega 100 m2 v treh galerijskih prostorih ter informacijskim pultom s spominki. Tukaj dobri duh muzeja, gostiteljica Ornella, ročno izdeluje številne slikovite in originalne spominke.

SPACIO MATIKA, tradicionalna konoba (gostilnica) z domačim imenom spàcio, je mesto za pokušanje, vonjanje, poslušanje in prepevanje lokalne pomorske dediščine. V Spaciu lahko ob torkih in četrtkih v poletni sezoni uživate v lokalnih vinih (malvazija in teran), domačem olivnem olju ter svežem ulovu lokalnih ribičev, ribah in morskih sadežih. Ohranjeno glasbeno dediščino lahko slišite v bitinàdah, tipičnih rovinjskih ribiških pesmih, v interpretaciji odličnih pevcev bitinadùrjev.

MALI ŠKVER (majhna ladjedelnica), z lokalnim poimenovanjem peîcio squèro, je prostor, kjer se slavi nematerialna dediščina gradnje batane. Tu se odvija “Fešta od Maloga škvera”, kjer lahko vidite, kako se gradijo in popravljajo batane, pa tudi uživate v večerih ribiške kulture pod odprtim nebom.

ROVINJSKA REGATA tradicionalnih lesenih ladjic s platnenim in latinskim jadrom, oziroma enostavno Regata, je glavni rovinjski festival ladjic, morja in mornarjev. Letos (2018) je ne zamudite v času med 9. in 10. junijem. Razen prekrasnega prizora pisanih jader tradicionalnih bark v rovinjskem akvatoriju vas čaka še spremljajoči program, ki vključuje številne aktivnosti (izdelava in poslikava velikih in malih jader, gastro show ter vsebine za otroke).

BATANINI POTI od Malega pomola do konobe Spacio Matika in ob Rovinjski rivi sta tematski poti – prva vodi po morju in kjer vožnja z batano na vesla pričara enkratno ter nepozabno doživetje mesta z morja. Druga pot je sprehod po rivi, na kateri obiskovalci spoznajo in doživijo Rovinj iz “batanine perspektive”.

NOVA AKTIVNOST EKOMUZEJA – TEČAJ MEDITERANSKE KUHINJE, se je pričela s ciljem ohranjanja rovinjske tradicionalne kuhinje, služi pa tudi kot dodaten razlog za obisk Rovinja izven sezone.

Mediteranska prehrana niso samo recepti in živila, to je način življenja, oziroma fenomen nematerialne dediščine na UNESCO-vem seznamu. Sodelujte v Bataninem tečaju in s čuvajem rovinjske gastro tradicije, Sergiem Ferraro, obiščite ribarnico in tržnico, nato pa vsa mediteranska živila pripravite na rovinjski način v konobi Spacio Matika. Navdušil vas bo avtentični ambient  tradicionalne konobe Spacio Matika in kuhinja s pogledom na morje, številni Sergiovi  nasveti ter zgodbe in skupno uživanje v pripravljeni hrani,kar je pravzaprav tudi bistvo mediteranske prehrane!  Nudimo vam enodnevne tečaje preko celega leta ter trodnevne tečaje, ki ob tečaju priprave mediteranskih jedi vključujejo tudi vožnjo z batano in obisk Ekomuzeja. Če med tridnevnim tečajem prebivate v hotelskih sobah ali apartmajih rovinjskega Heritage Hotela Angelo’D Oro, dobite še 15% popust!

Več o Ekomuzeju Batana: www.batana.org

Več o aktivnostih Ekomuzeja: http://www.batana.org/hr/ekomuzej-batana/info-tocka-o-ekomuzeju/

Več o mediteranski prehrani: www.traditionallytasty.com

Več o tečaju mediteranske kuhinje: http://www.batana.org/hr/projekti-ekomuzeja/tecaj-mediteranske-kuhinje-t/

Mali Batanin slovarček: http://www.batana.org/hr/mali-batanin-pojmovnik/.


Za fotografije se zahvaljujemo avtorju Damiru Fabijaniću.

Sorodni članki

Špancirfest, varaždinska ljubezen

Špancirfest je ena najstarejših hrvaških kulturno-turističnih prireditev, zagotovo pa je največja, ne le po številu zanimivih programov in privlačnih vsebin, ki jih ponuja, ampak tudi po številu obiskovalcev, ki v Varaždin prispejo prav zaradi desetdnevnega pouličnega festivala. Španciferfest se bo leta 2024 odvil med 23. avgustom in 1. septembrom.

Nadaljujte z branjem

Loger Nerezinac, ladja muzej

Ladja »loger Nerezinac« je zelo pomemben del kulturne dediščine znanega kvarnerskega otoka Lošinja in hrvaške morske dediščine nasploh. Loger Nerezinac je dragocen primer tradicionalnega ladjedelništva, od leta 2010 pa je ladja tudi na seznamu zaščitenih kulturnih dobrin Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške. Loger Nerezinac, čudovito ladjo muzej, si lahko večinoma zasidrano ogledamo v kraju Mali Lošinj. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Halubajski zvončarji so strašne maske

V Halubju živijo Halubajski zvončarji, divji varuhi stoletne tradicije. Halubajski zvončarji se vsako leto na istem kraju in ob istem - pustnem - času odpravijo na tradicionalne pohode po vaseh Halubja in nasploh Kastavštine po že dolgo utečenih poteh, odganjajo zimo, kličejo in hrepenijo po pomladi. Za kraj so ti strašni liki tako pomembni, da so jim postavili svojevrsten muzej, Hišo halubajskega zvončarja, ki bo – skorajda zagotovo – postala zelo zanimiva turistična atrakcija. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem