Modrozelena lepota
Plitvička jezera, hrvaški turistični diamant
Plitvička jezera se lahko pohvalijo z več kot milijonom obiskovalcev letno. Nacionalni park Plitvička jezera je bil ustanovljen leta 1949. Že leta 1979 pa so bila Plitvička jezera uvrščena tudi na seznam Unescove svetovne naravne in kulturne dediščine.
Glavno atrakcijo Plitvičkih jezer predstavljajo, seveda, jezera. Natančneje, 16 manjših jezer, ki so med seboj povezana s slapovi, ki nastajajo z nalaganjem sadre (sadra je mehek in zelo dobro razkolen mineral). V okvir parka sodi izvir reke Korane, na področju obkroženem z gostim gozdom bukve, jelke in smreke. Naravni park Plitvička jezera krasijo različne jame, izviri, cvetoče livade, številne živalske vrste.
Plitvička jezera, modro-zeleno lepoto, ki se jo najbolj splača obiskati v vročem poletju, sestavljajo »gornja in spodnja« jezerca. Gornja jezera so Proščansko jezero, Ciganovac, Okrugljak, Batinovac, Veliko jezero, Malo jezero, Vir, Golovac, Milino jezero, Jezerce, Burgeti in Kozjak, spodnja jezera pa Milanovac, Gavanovac, Kuleđerovac in Novakoviča Brod. Najgloblje, Kozjak, je globoko 47 metrov.
In vsa ta lepa jezera, kaskadno »padajoča oziroma ležeča«, dopolnjujejo še čudoviti slapovi. Največji slap je Veliki slap, visok je 78 metrov, ki je največja atrakcija v tem nacionalnem parku ter hkrati tudi najvišji slap na Hrvaškem. Jezera so vzdolž parka obdana s pragozdom, skozi katerega se lahko hvaležni turisti sprehajamo po skrbno urejenih poteh, ki so speljane ob jezerih ali pa čez dolge mostičke kar čez jezera.
Po tem največjem in najstarejšem hrvaškem nacionalnem parku se lahko vozijo le električni vlaki ter ladjice, ki obiskovalce prevažajo do različnih prečudovitih destinacij. Turisti nato nadaljujejo z ogledom parka in s sprehodom po ozkih stezah. Plitviška jezera so polna lesenih mostičkov, čez katere obiskovalci prečkajo potočke, rečice, jezerca.
Plitviška jezera, ležeča v hribovitem predelu Like, so naravni fenomen, dragulj neprecenljive vrednosti. Med Malo kapelo in Plješivico na izvornem območju reke Korane je, kakor smo že navedli, 16 večjih in manjših jezer, ki so med seboj povezana z majhnimi, srednjimi in velikimi slapovi. Nato reka Korana nadaljuje svojo pot proti Karlovcu. Zaradi naravnih lepot, kaskad, jam in votlin, ki predstavljajo pravi mozaik barv, zvokov in oblik, ki so obdane z visokim planinskim gozdnim reliefom, je neki znani britanski časopis svoje bralce pozval, da naj ga dajo na spisek krajev, ki jih morajo »nujno obiskati še pred svojo smrtjo«.
Kanček zgodovine. Območje Plitvičkih jezer, ki je veliko skorajda 300 kvadratnih kilometrov, je bilo skozi zgodovino naseljeno z Iliri, Kelti, Romani, Slovani ter Turki. V 16. stoletju je ta gozdni rad spadal pod Otomaski imperij, pozneje pa je območje znova prevzelo avstrijsko cesarstvo. Pomembna turistična atrakcija so Plitvička jezera, eno izmed najlepših naravnih evropskih znamenitosti, postala že v 19. stoletju. Prvi hotel je bil zgrajen že konec stoletja.
Med hrvaško domovinsko vojno (tam okrog leta 1990, saj se spomnite, kajne?!) je bil park dokaj močno poškodovan, prav tu se je namreč zgodil prvi oboroženi spopad v vojni. Park so zavzeli Srbi, ki so pred tem ustanovili Srbsko krajino, leta 1995 pa so ga Hrvati med znano operacijo Nevihta (hrvaško: Oluja), ki označuje tudi bližnji konec vojne, vendarle osvojili nazaj. Kmalu po vojni so park začeli obnavljati in so ga leta 2000 še dodatno razširili.
Park je odprt skozi celo leto, najugodnejši čas za obiskovanje eno izmed glavnih turističnih atrakcij na Hrvaškem pa je ravno poletje. Vendar ima tudi zima svoj čar, saj si takrat obiskovalci lahko ogledajo zaledenele slapove. Če se odločite za večdnevno bivanje, je v okolici Nacionalnega parka na voljo nekaj manjših hotelov in odličnih restavracij, dokaj dobra namestitev pa je na voljo tudi v družinskih hišah pri zasebnikih.
Kako do Plitvičkih jezer? Če se peljete po stari cesti proti morju, seveda v smeri Zagreb – Split, jih je praktično nemogoče zgrešiti. Nahajajo se med Malo Kapelo na zahodu in Plješivicami na vzhodu, ter med mesti Slunj in Korenice. Večja mesta v bližini Plitvičkih jezer pa so Ogulin, Otočac in Gospić. V kolikor pa se proti morju odpravljate po avtocesti (A1), potem se morate iz avtoceste izključiti na odcepu za Otočac. Google zemljevid trdi, da bomo za pot iz Maribora do Plitvičkih jezer potrebovali slabe 3 ure, malo več kot 180 minut pa nam ta svetovni internetni velikan izračuna za pot iz Ljubljane. In še za vse tiste, ki ste na dopustu na otoku Pagu, za vas je okrog 2 uri vožnje.
Vsekakor vam priporočamo, da med dopustovanjem na hrvaški obali obiščete tudi Plitvička jezera. Naj vam ne bo žal, zagotovo boste uživali vsaj nekaj ur, pa še rahlo si boste odpočili od vožnje. Vedite, ko boste enkrat obiskali Plitvička jezera, vas bo ob vsej tej naravni lepoti, ki vas bo obdajala, preveval občutek, da ste v zeleno modrem raju. In mogoče boste hoteli tja še kdaj drugič, na daljši izlet.
Več o Plitvičkih jezerih si lahko preberete na njihovi uradni strani: http://www.np-plitvicka-jezera.hr. Od tam izhaja tudi naš »osnovni« PR fotomaterial. Še zadnja informacija iz www.pag.si, obiskovalci poleti, torej na višku sezone, plačajo karto, vstopnico za nacionalni park, nekaj manj kot 25 evrov, več o cenah in »delovnem času«, pa si lahko preberete na naslednji povezavi: http://www.np-plitvicka-jezera.hr/hr/planirajte-svoj-posjet/radno-vrijeme-i-cijene/.
