Compare Listings

Klapa, pevski zbor prijateljev

Dalmatinski zbor

Slovenci smo skorajda poenoteno zaljubljeni v hrvaško morje, da ima pa večina Slovencev rada tudi dalmatinsko glasbo, drži kot pribito. V sami srži dalmatinske glasbe najemo klapsko glasbo, ki najraje opeva ljubezen in prijateljstvo. Velja tudi: če ni prijateljstva, tudi ni klape.

Klapa, pevski zbor prijateljev

Klape sestavlja določeno število pevcev (ponavadi le moški), ki pojejo ljudske pesmi, praviloma z enim prvim tenorjem. Optimistične, šaljive, duhovne in sentimentalne ljudske pesmi odlikujejo prepoznavne melodije. Slovenci imamo, baje, zelo radi dokaj lahkotno klapsko glasbo, ki se brezgrešno spogleduje s pop glasbo. Medtem, ko je drugje po svetu, če pod tem razumemo Veliko Britanijo, ZDA, Nemčijo, Francijo in druge države, bolje sprejeta tradicionalna klapska glasba, torej takšna zborovska glasba, ki ima korenine zakopane nekje globoko v bogati preteklosti hrvaškega morja.

“Tradicijska klapa je neformalna skupina pevcev, ki jih druži ljubezen do večglasnega, homofonega a cappella petja. Festivalske klape se pojavijo z začetki Omiškega festivala v 60. letih prejšnjega stoletja. To so organizirane skupine, ki se družijo, vadijo in pojejo, izključno zaradi nastopa. Hkrati se pojavi nov fenomen – vodja skupine, ki ga tradicijska klapa nima. V 90. letih prejšnjega stoletja se pojavi še tretji model – govorimo o modernih klapah, ki presegajo lokalne okvire. Gre za obdelave modernih napevov, kjer so vključeni tudi instrumenti, in temu bi lahko strokovno rekli dalmatinska urbana popularna glasba,” je za nek spletno stran izjavil muzikolog in strokovni sodelavec zagrebškega inštituta za etnologijo in folkloristiko Joško Čaleta.

Zato nas ne sme čuditi, da je decembra leta 2012 Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturi (krajše in bolj znano UNESCO) klapsko petje zaradi njegove posebnosti uvrstila na seznam nesnovne kulturne dediščine Evrope. Povejmo, da se je blika klapskega petja pojavila že sredi 19. stoletja, v času ko se je profilirala kulturna in glasbena identiteta mediteranskih obalnih in otoških mest, največji razvoj klap pa se zgodi v Dalmaciji.

Za velik razvoj klapske glasbe je zaslužen tudi glasbeni Omiški festival. Leta 1916 je praznoval 50-letnico, prvi festival so v Omišu organizirali že leta 1967. Več o omiškem festivalu si lahko preberete na spletni domeni www.fdk.hr. Omiški festival je doprinesel k nastanku mnogih klap pri koncu 80-tih let 20. stoletja, danes pa jih je na Hrvaškem registriranih že več kot 400. Seveda pa so klape začele nastajati tudi izven meja Hrvaške, najdemo jih tudi pri nas …

Kako nastane klapa? Ponavadi nekako takole: “Klapa v pravem pomenu besede združuje prijatelje, zaljubljene v pesem in dobro zabavo. Tako je naša klapa tudi nastala. Nekega večera smo s prijatelji ob druženju začeli prepevati. Po uri ali dveh smo ugotovili, da nismo tako slabi. Štirje sodelavci smo se zbrali, začeli vaditi, povabili tudi druge prijatelje in ustanovili klapo«.

Hrvaške klape pojejo večglasno, brez spremljave instrumentov, izvorno pa se poje “v uho”, kar pomeni, da ni vodje. Pesem povede ˝najvišji glas˝, nato pa se vključujejo tudi drugi pevci, ki pojejo hkrati z vodilnim glasom. Pomembno je poudariti “najvišji glas”, ker so se v klapo navadno združili prijatelji, povezani v družbeno harmonično obliko in ne zato, ker so iskali ljudi v njihovih vokalnih sposobnosti. Klapo običajno sestavlja od 5 do 8 pevcev.

Slovenci veliko hodimo na hrvaško morje, seveda tudi v Dalmacijo. Kot turisti imamo na prekrasne poletne tedne čudovite spomine. Pridemo na dopust, plavamo, lenarimo na plaži, uživamo dobro hrano in pijačo ter se počutimo romantično ob poslušanju domačih klap. Te občutke zakopljemo v spomin in jih privlečemo na plano takoj, ko si se odpravimo na kakšen klapski koncert ali pa si klapsko glasbo zavrtimo doma preko našega glasbenega ozvočenja.

K popularnosti klapske glasbe pri nas v Sloveniji, so doprinesle tudi prijateljske vezi, ki so se stkale v naši nekdanji skupni državi Jugoslaviji.  Ni nepomembno, da sodobnejše dalmatinske klape na poseben način izvajajo tako tradicionalne dalmatinske skladbe, ki jih poznajo starejše generacije ter nove skladbe, ki jih rade poslušajo tudi mlajši in še enkrat dokazujejo, da kvalitetna glasba nima meja in ruši vse medgeneracijske ovire.

Za konec bomo našteli še nekaj najbolj popularnih klapskih zasedb in nekaj najbolj prepoznavnih kalpskih pesmi. Med najboljše klape poznavalci prištevajo: Klapa Cambi, Klapa Intrade, Klapa Sveti Florijan, Klapa Libar, Klapa Kampanel, Klapa Libar, Klapa Šufit, Klapa Rišpet, Klapa Maslina … Na youtubu so med najbolj iskanimi naslednje skladbe (čez milijon ogledov): Klapa Šufit (Ne diraj moju ljubav – celo čez 12 milijonov ogledov!!), slovenska zasedba Klapa Skala (Tri dni sem ljubil), Klapa Cambi (Neprolazna), Klapa Rišpet (Fališ mi), Klapa Rišpet i Jelena Rozga (Prsti zapleteni), Klapa Iskon (Dobra večer prijatelji), Tomislav Bralić in Klapa Intrade (Zalutali pogled), Klapa Kampanel (Niko se ne smije kao ti), Bosutski bečari i Klapa Cambi (Sad kad došla si), Klapa Rišpet (Mislim samo na te), Klapa Cambi (Ne more mi bit), Klapa Iskon (Vrime za kraj), Klapa Cambi (Neprolazna), Klapa Sinj (Pismo moja), Klapa Crikvenica (Vilo moja), Klapa Kampanel (Aj ća, volin te) …

Objavljamo tudi nekatere najbolj priljubljene dalmatinske, klapske skladbe in sicer po izboru založbe Scardona. Te skladbe so izdali leta 2013 na dvojnem cedeju z imenom »40 najvećih klapskih hitova«.

01.  Zora bila- Tomislav Bralić i klapa Intrade
02.  Od zipke do križa- Klapa Cambi (K. Kambelovac)
03.  Ne diraj moju ljubav- Klapa Šufit
04.  Ružo crvena- Klapa Sv. Juraj HRM
05.  Da te mogu pismom zvati- Klapa Maslina
06.  Sunce mi od tebe dolazi- Klapa Rišpet I Mišo Kovač
07.  Dida moj- Klapa Sebenico i Arsen Dedić
08.  Ljubav će prominiti sve- Bonaca i Oliver Dragojević
09.  Bura- Klapa Sv. Juraj HRM
10.  Ovo mora jednom stat- Klapa Iskon
11.  Nisan te sriće- Tomislav Bralić i klapa Intrade
12.  Kriva karta- Klapa Cambi
13.  Vitar s mora- Klapa Maslina
14.  Lipote gladan, jubavi žedan- Tedi Spalati i klapa Teuta
15.  Ako si pošla spat- Klapa Šibenik i Mišo Kovač
16.  Vilo moja- Klapa Crikvenica
17.  Ribari- Vinko Coce i klapa Elektrodalmacija
18.  Šibenske uspomene- Klapa Šibenik
19.  Dalmacija pamtit će vam ime- H. Rončević, T. Bralić, T. Spalato, T. Brajčić i klape Intrade i Šufit
20.  Jute san se zajubija- Klapa Lučica

CD 2

01.  Ne more mi bit- Klapa Cambi (K. Kambelovac)
02.  Ne damo te pismo naša- Tomislav Bralić i klapa Intrade
03.  Kad je pošla ća- Klapa Rišpet
04.  Škrinja jubavi- Tomislav Bralić i Oliver Dragojević
05.  Kraj tvoje duše moje- Klapa Sv. Juraj HRM
06.  Jubin te- Klapa Šufit
07.  Jubavi, ufanje veliko- Tomec & Grabber, klapa Cambi i Matija Dedić
08.  Oči boje lavande- Bonaca
09.  Pismo ćali- Klapa Trogir
10.  Maslina je neobrana- Klapa Maslina
11.  Bodulska balada- Klapa Iskon
12.  Cesarica- Klapa Sinj
13.  More li- Vinko Coce i klapa Tragos
14.  Dalmatino povišću pritrujena- Vokalisti Salone
15.  Odlazak- Klapa Maslina i Arsen Dedić
16.  Marijana- Klapa Split
17.  Aj ća, volin te- Klapa Kampanel
18.  Kad zazvone dubrovačka zvona- Klapa Ragusa
19.  Ta divna splitska noć- Klapa Filip Dević
20.  Teštament- Klapa Sol

In še posebej dodajamo klapske ljubezenske skladbe (te so izdane na posebnem cedeju glasbene založbe Croatia Records):
1. JOŠ NE MOGU PRISTAT VOLIT – KLAPA ISKON 4:46
(P.Kozomara – S.Tafra – R.Kazinoti)
2. SAD KADA DOŠLA SI – BOSUTSKI BEĆARI & KLAPA CAMBI (Kaštel Kambelovac) 3:48
(M.Zeljković – arr. B. Jovanovac)
3.OSTA’ SAN ČOVIK – KLAPA SV. FLORIJAN 3:52
(N.Treskavica)
4. POVIJ ME – KLAPA CAMBI (Split) 3:48
(O.Dešić – A.Bonacin – O.Dešić)
5. PROBUDI ME JUTROM – KLAPA KUMPANJI 3:31
(M.Prižmić -M.Prižić/E.Žuvela – Klapa Kumpanji)
6. DIVOJKA S JUGA – KLAPA MORE 5:08
(N.Belan)
7. NI KOJI MISEC, NI KOJI DAN – KLAPA GODIMENTI 3:03
(H.Rončević – arr. A.Limić)
8. UVIK LJUBIT ĆU TE JA – KLAPA ISKON 3:36
(T.Mutarello -arr. E.Botrić)
9. SVE SI SLAJA – KLAPA SV. FLORIJAN 4:04
(N.Treskavica – B.Urlić/M.Jakić)
10. OSTALA SI ISTA – KLAPA MASLINA 3:14
(I.Badurina – F.Bilić – A.Baša)
11. ĆUTIN SE LIPO – KLAPA CAMBI 3:34
(T. Mrduljaš – T.Mrduljaš/D.Malenica – R.Kraljević)
12. SRCE OD LEDA – KLAPA MORE 4:39
(N.Belan)
13. SAMO ME ČVRSTO STISNI ZA RUKU – KLAPA ISKON 4:16
(P.Kozomara – arr. E.Botrić)
14. ZAGRLI ME – KLAPA GODIMENTI I ARSEN DEDIĆ 3:34
(A.Dedić – arr. A.Limić)
15. NOCTURNO – KLAPA CAMBI (Split) 3:34
(Z.Runjić – J.Fiamengo – O.Dešić)
16. SANJAJ ME – KLAPA REFUL 3:38
(R.Dujmić – D.Volarić – T.Veršić)
17. JADRANSKA SOL – KLAPA ARMORIN(ž) 3:52
(J.Jeić – arr. M.Rilov)
18. TIJA BI TE JUBIT MALA – KLAPA SUBRENUM I DUBROVAČKI SIMFONIJSKI ORKESTAR 3:49
(K.Magdić – I.Sušić – K.Magdić)
19. NIJE SVE U ZLATU – KLAPA KUMPANJI 3:43
(A.Barbača – K.Juras – M.Jeličić)
20. DA TE MOGU PISMOM ZVATI – KLAPA MASLINA 4:10
(I.Badurina – F.Bilić – A.Baša)

Objavljeno

Sorodni članki

Za dobro jutro, lep dan

Hrvaška glasba v naših srcih

Hrvaško glasbo radi poslušamo. Hrvaška glasba je zelo cenjena tudi v Sloveniji. Zato smo se vriskajoč podali na brezpotja svetovnega spleta in iz njega potegnili obstoječe sezname najbolj oboževanih hrvaških pesmi.

Hrvaška glasba v naših srcih

Hrvaško glasbo radi poslušamo. Hrvaška glasba je zelo cenjena tudi v Sloveniji. Zato smo se vriskajoč podali na brezpotja svetovnega spleta in iz njega potegnili obstoječe sezname najbolj...

Preberi več
Ljudi je vse manj!

Ali lahko hrvaški turizem traja 365 dni v letu?

Za portal hrturizam.hr piše Miki Bratanić, mi pa hvaležno prevajamo: »Po mojem nestrokovnem mnenju bi morali zastaviti ustreznejše vprašanje: Zakaj v celotni Hrvaški turizem ne more trajati 365 dni v letu?«

Ali lahko hrvaški turizem traja 365...

Za portal hrturizam.hr piše Miki Bratanić, mi pa hvaležno prevajamo: »Po mojem nestrokovnem mnenju bi morali zastaviti ustreznejše vprašanje: Zakaj v celotni Hrvaški turizem ne more trajati...

Preberi več
Turizmofobija na Hrvaškem

Turizmofobija

V tekstu Nedo Pinezić razloži takole: »Četudi pa delo v turizmu je, so plače, ob ogromno nadurah in v težkih pogojih, nizke. Slabi vplivi turizma na življenje lokalnega prebivalstva se kopičijo že leta in desetletja in ko enkrat prestopijo mejo potrpežljivosti, se pojavi turizmofobija“.

Turizmofobija

V tekstu Nedo Pinezić razloži takole: »Četudi pa delo v turizmu je, so plače, ob ogromno nadurah in v težkih pogojih, nizke. Slabi vplivi turizma na življenje lokalnega prebivalstva se...

Preberi več