Sinj, mesto dalmatinske Zagore

Sinj leži v dalmatinski Zagori, na severozahodnem robu Sinjskega polja, v dolini bistre in hladne reke Cetine, na važni prometnici med mestoma Knin in Split. Mesto se razliva na višini okrog 320 metrov nadmorske višine. V bližini najdemo naslednje hribe in »planinske vrhove«: Dinara (1831 metrov višine, od Sinja je oddaljena 15 kilometrov), Kamešnica, Svilaja, Plišivice in Visoka.

Potrebno je opozoriti, da ima Sinj značilno kontinentalno klimo. Zime znajo (še posebej v kombinaciji z divjim vetrom) biti tukaj zelo, zelo mrzle, poletna vročina pa zna v mestu Sinj, ki leži v kotlini, narasti tudi do 40 stopinj Celzija. Samo mesto ima okrog 12.000 prebivalcev, z bližnjimi satelitskimi naselji Bajagić, Brnaze, Čitluk, Glavice, Gljev, Jasensko, Karakašica, Lučane, Obrovac Sinjski, Radošić, Suhač, Turjaci in Zelovo pa je stalno prebivajočih še enkrat več, vseh skupaj okrog 25 tisoč.

Bežno raziskovanje po spletu nam razkrije, da gospodarska slika v Sinju ni rožnata, propadla so številna večja podjetja, mladi so se skozi leta vztrajno selili (v Split ali pa celo tujino). Turiste to dejstvo naj ne skrbi preveč, saj bodo v samem mestu naleteli na »dovolj dobro turistično ponudbo«. Kot mini zanimivost, ki jo navaja tudi wikipedija, naj zapišemo, da v Sinju obratuje okrog 100 barov. To je vsekakor dovolj »kafičev«, da se zlahka odpočijete med  turističnim pohajkovanjem po mestu in atraktivni okolici.

In katere so tiste »oporne turistične točke«, ki najbolj pritegnejo turista, da se odpravi v Sinj? Pojdimo lepo po vrsti, po točkah.

1. Najprej je treba seveda omeniti slavno Sinjsko alko. V Sinju jo redno prirejajo že od leta 1818 (že več kot 300 Sinjskih alk je bilo organiziranih!). V živo ali pa po televiziji oziroma tudi po spletu jo lahko spremljate vsako leto, v nedeljo, na začetku avgusta. Najbolj atraktiven del Sinjske alke je vsekakor tekmovanje konjenikov, ki skušajo v svečani zgodovinski opremi, v polnem galopu s svojim kopjem zadeti središče majhnega kovinskega obroča (imenovanega alka). Vitez, ki zmaga (po številu osvojenih točk), je vsaj eno leto največji junak Sinja. Sinjska alka je sicer posvečena sloviti bitki iz leta 1715, v kateri je 700 pogumnih Sinjanov odbilo in porazilo turško vojsko, ki je štela kar preko 60 tisoč (!) mož. Bomo pa o Sinjski alki, ki je vpisana celo na prestižen seznam Unescove kulturne dediščine, pisali še v posebnem članku, zato naj bo zaenkrat dovolj o tej atraktivni prireditvi.

2. Prireditev »Velika Gospa«, ki je vsako leto 15. avgusta, na praznik krščanskega praznika – Marijinega nebovzetja (veliki šmaren). Hrvati so zmeraj oboževali sveto devico Marijo, v težkih časih pa so jo ponižno prosili za neskončno božjo pomoč. V Sinju »Marijo, kraljico Hrvatov«, slavijo še posebno svečano (saj jih je leta 1715 rešila pred Turki). Zato se ob tem prazniku v Sinj odpravi nekaj deset tisoč romarjev, ki se želijo pokloniti »čudežni gospe Sinjski«. Ob molitvah, pobožnih pesmih na praznik velikega šmarna sliko device Marije (58×44 cm, poglejte tudi zlat okvir, ki so ga naredili njej v zahvalo po slavni bitki iz osemnajstega stoletja) ceremonialno po mestu nosijo najbolj zaslužni možje mesta ter slavijo njeno božje ime. Z molitvami, prižiganjem sveč, posipanjem cvetja, topovskim streljanjem se cel dan slavnostno slavi ime »Marije, največje hrvaške odvetnice«.  O velikem pomenu tega verskega praznika v samem mestu pa govori tudi dejstvo, da je 15. avgust tudi »dan Sinja«.

3. Posebno pozornost turista si zasluži tudi Stari grad Sinj oziroma Sinjski grad. To so v bistvu ostanki manjše srednjeveške trdnjave, ki je bila postavljena na naravnem hribčku iznad samega mesta Sinja. Najstarejši dokaz človekovega bivanja na tem prostoru so stari več kot 5.000 let, vsekakor pa je trdnjava svoje zlate čase doživela v trinajstem in štirinajstem stoletju našega časa. Proti koncu osemnajstega stoletja, po končanih številnih turških napadih, ki so zgradbe in zidine na vrhu hriba izdatno poškodovali, so se prebivalci »začeli izseljevati nižje, v sedanje mesto«. Zaradi zadnje, »domovinske« vojne, ko je na Stari grad padlo kar nekaj »četniških granat«, se je zdelo, da bo Sinjski grad dokončno propadel. Toda domačini so se leta 2004 pametno odločili, da bodo grad sanirali. Desetletno obnavljanje je bilo uspešno, sedaj si lahko na »mestnem hribu« ogledamo obzidje, cerkvico (ki je bila prvotno zgrajena leta 1887) ter leta 2008 postavljen markanten bronasti spomenik – »kip gospe Sinjski« – delo umetnika, kiparja Josipa Marinovića.

4. Alkarski dvori in Muzej Sinjske alke. V baročnih zgradbah beneških kvartira (vojašnica za konjenico) je Sinjska alka, kakor razloži sinjska turistična organizacija, našla svoj reprezentativni muzejski okvir.

V starem Kvartiru se je sedaj znašel tehnološko in vsebinsko dovršen muzej, ki je v ponos vsem Hrvatom, tako doma kot v tujini. Odprli so ga leta 2015, po prenovi celotnega niza zgradb (bivše vojašnice). Muzej bo vsakemu obiskovalcu, tudi tistemu, ki si ne bo ogledal same Sinjske alke, približal pomembne zgodovinske trenutke mesta Sinj.

Neverjetno število starih oblačil in orožja, življenje vitezov, lutke v naravni velikosti, prikazi alkarske povorke in rekonstrukcija krvave bitke iz leta 1715 bodo zadovoljili še tako zahtevnega in izbirčnega svetovnega popotnika.

5. Glavna mestna cerkev – »Crkva Čudotvorne Gospe Sinjske ». Točno tako v turistični skupnosti opisujejo eno izmed največjih turističnih znamenitosti Sinja: »Spokojna in veličastna, uokvirjena z reliefnimi bronastimi vrati akademskega kiparja Stipeta Sikirice, cerkev »čudežne Gospe Sinjske« dominira na glavnem mestnem trgu«. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1699 in 1712. Osrednjo mesto v sami cerkvi zavzema že v drugi točki opisana in od vernikov opevana zlata slika device Marije. Zvonik, s štirimi zvonovi, je visok 43,5 metra. Sta pa cerkev in »sosednji«, prenovljeni samostan zaradi svoje kulturno-zgodovinske pomembnosti pod posebno zaščito hrvaškega ministrstva za kulturo.

6. Druge večje mestne znamenitosti so še:
– Nagrobni spomenik sedemletnega Gaja Laberija. Rimski deček (iz drugega stoletja našega štetja) v rokah drži kroglo, ki s svojimi mrežasto povezanimi šesterokotniki, spominja na nogometno žogo in je »neprecenljiv« dokaz, da se je nogomet v Evropi začel igrati v Cetinski krajini. Dandanes si mladega kamnitega nogometaša lahko ogledate v sinjski Vrličkoj ulic, tam je vzidan v pročelje hiše.
– Spomenik dekleta, ki na izviru pije vodo. Lep spomenik umetnika Stipeta Sikirice iz leta 1957 je med domačini znan po imenu »Luca«, najdemo pa ga v neposredni bližini cerkve »Čudotvorne Gospe Sinjske«.
– Spomenik-skulptura, ki je posvečena konjeniku-alkarju, je tudi delo Stipeta Sikirce. Leta 1965 je tega drznega junaka postavil na Biljeg, tam alkari začno galop s svojim konjem.
– Veliko skulpturo z imenom »Tri generacije« najdemo v samem središču mestnega parka. Vodomet krasijo trije moški (v narodni noši), ki nosijo veliko alko.
– Zanimivo si je tudi pogledati: fontano Petrovac (stoji pred sodiščem), vodnjak na tržnici, veliki alkarski most, »franjevačku« klasično gimnazijo, vili Danek in Vera, palačo Tripalo, postaje križevega pota ob poti na grad (vsako postajo je naredil drug cenjen hrvaški kipar), Muzej Cetinske krajine, galeriji (Sikirica in Galiotović), arheološka zbirka v »franjevačkom samostanu«, utrdba Kamičak (z opazovalnim stolpom sredi mesta ter na njem velik zvon in ura, ki povezana zazvonita tri minute pred vsako polno uro).

Kakor ste ugotovili že sami, vam v Sinju, če se boste odpravili tja (številni verniki  vsako leto romajo po »Stazi Gospi Sinjskoj«), zagotovo ne bo dolgčas.

Tudi ljubitelji narave,športa in adrenalina boste v Sinju zagotovo uživali. Reka Cetina, hribi in doline ponujajo množico zabavnih aktivnosti: kolesarjenje, pohajkovanje po hribih, kanu-safari, lov in ribolov, vožnje z adrenalinskimi vozili, jahanje, jadralno padalstvo, skakanje s padali … »ni da ni«. Smo še kaj pozabili? Seveda. Pozabili smo na odlične kulturno-zabavne prireditve, ki jih organizirajo v Sinju (za leto 2018 so prejeli celo evropsko nagrado EDEN, za izredno ponudbo kulturnega turizma).

Kakor ste lahko prebrali, so turistični potenciali Sinja so zares veliki. Sinj ima tudi razvojno in gospodarsko prihodnost. Turistično sedanjost, in to zares lepo, tudi v številnih apartmajih ali pa vilah z bazeni, ob odlični hrani (pršut je super!), lahko ujameš tudi sam, če le obiščeš Sinj, pravo mini »božje« kraljestvo vode, polj in kamna.

Za fotografije se zahvaljujemo Turistični organizaciji Sinj. Sledi manjša fotogalerija.