»Celoletni« sončni Šibenik

V severni Dalmaciji leži mesto in pristanišče Šibenik, v katerem živi nekaj več kot 47.000 ljudi. Mesto se nahaja okoli pristanišča in se vzpenja po okoliških gričih nad pristaniščem. Nedaleč stran se izliva reka Krka v Šibeniški zaliv.

Podnebje je sredozemsko, klima je torej blaga. Povprečna temperatura zraka v januarju znaša 6,5 stopinj Celzija, v juliju pa 24,2 stopinj Celzija. Tla v Šibeniku so v večini iz apnenca, glavnina rastlinstva so smreke in makije. V okolici je razvito vinogradništvo, sadjarstvo in pridelava zelenjave.

Danes je Šibenik politično, kulturno in gospodarsko središče kninske županije. V Šibeniku cveti gospodarstvo. Imajo tekstilno in prehrambno industrijo, industrijo predelave aluminija, ladjedelništvo in turizem.

Šibenik razkriva edinstveno harmonijo urbane poezije mesta in njegovo naravno okolje. Mesto privablja turiste v svoj objem zaradi čudovite, slikovite in pestre narave. V bližini se nahajajo Skradinski buk, Roški slap, otoček Visovac na Krki inKornatsko otočje, ki so pravi biseri narave.

Turisti ne ostanejo ravnodušni tudi glede plaž. V samem mestu in njegovi bližini je veliko znanih in urejenih plaž. Plaža Banj je mestna plaža, ki je primerna tudi za otroke in vse, ki si želijo športnih aktivnosti. Peščena plaža v Solaris Beach Resort je najboljša peščena plaža v severni Dalmaciji. Ni lepšega, kot ležati na plaži pod senčnikom in uživati ob pogledu na čisto, turkizno morje.

Odlično je poskrbljeno tudi za otroke, saj je v bližini veliko igral. Plaža je bila večkrat razglašena za najlepšo plažo v Jadranu. Mestna plaža Jadrija je zelo obiskana prodnata plaža. V mestu Brodarica, ki leži 6 km stran od Šibenika, je prodnata plaža Rezalište. Tukaj lahko svoje mesto najdejo tudi družine z otroki, nudi pa seveda tudi veliko športnih aktivnosti.

Šibenik in okolica ponujata veliko možnosti za zabavo. Ali vam je všeč bungee jumping? Lahko ga preizkusite z mostom, ki se nahaja ob izlivu reke Krke v Jadranskem morju. Vas zanimajo oslovske dirke? Te najdete v nekoliko bolj oddaljenem Tribunju in dirko prirejajo poleti. Omenimo še nekaj prekrasnih otočkov v bližini: Zlarin, Krapanj in Prvić.

V poletnih mesecih poteka več festivalov, med njimi so najbolj priljubljeni in obiskani Mednarodni otroški festival z plesnimi, dramskimi in likovnimi predstavitvami iz celega sveta. Zelo znani in obiskani so tudi festival dalmatinske šansone in festival rock glasbe.

Šibenik vas ne bo razočaral niti na področju kulinarke. Ponudba hrane je raznovrstna in zadovolji še tako zahtevnega gurmana. Izbirate lahko med domačimi dalmatinskimi specialitetami in vrhunsko svetovno kulinariko. K dobri jedači spadajo tudi dobra in kakovostna vina, po katerih so domačini znani tudi po svetu.

Šibenik, ki se prvič omenja 1066 leta v dokumentu kralja Petra Krešimirja IV, je nastal pod okriljem prvotne trdnjave sv. Mihovila, ki še danes dominira nad mestom pod imenom sv. Ana. Trdnjava sv. Mihovila je bila zgrajena v 10. stoletju, ime pa je dobila po cerkvici sv. Mihovila. Trdnjava je branila Šibenik pred Turki, v sredini 19. stoletja pa je izgubila svoj prvotni namen in zato začela propadati. Poleg te trdnjave so Šibenik varovale še trdnjave Sv. Ivana, Šubićevac in Sv. Nikola.

Najstarejše hrvaško mesto na vzhodni jadranski obali so si med 11. In 12. stoletjem podajale Benetke, Bizanc, Madžarska in bosansko kraljestvo. Status mesta je Šibenik dobil leta 1167 pod Madžari. Mesto se je upiralo Beneški nadvladi v tri leta trajajoči vojni, ki se je končala leta 1412 z zmago Benetk. Ob koncu 15. stoletja je Šibeniku grozil Otomanski imperij, a se je mesto uspešno izognilo njegovi nadvladi.

V 15. stoletju se je pričela gradnja največje mestne znamenitosti, stolnice sv. Jakova. V 16. stoletju je bila zgrajena trdnjava Sv. Nikolaja. Padec Beneške republike leta 1797 je Šibenik pahnil pod Habsburško monarhijo. Po 1. svetovni vojni so Šibenik do leta 1921 zasedli Italijani. Z Rapalsko pogodbo je mesto postalo del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med 2. svetovno vojno so Šibenik okupirali fašisti in nacisti. V bombnih napadih so bile močno poškodovane številne pomembne stavbe.

Po vojni je Šibenik postal del republike Jugoslavije, dokler se Hrvaška leta 1991 ni odcepila in postala samostojna država. Med zadnjo hrvaško vojno, ki je divjala med leti 1991 in 1995, je Šibenik preživel številne napade, ki so mestu pustile posledice. A si je Šibenik še enkrat opomogel. Danes so njegovi arhitekturni biseri popolnoma obnovljeni in obiskovalcem na voljo v vsej svoji lepoti.

V Šibeniku je poleg omenjenih trdnjav vrsta kulturnozgodovinskih spomenikov: palača Foscolo, mestna loža, škofovska palača in spomenik stavbeniku Juraju Dalmatincu. Največji in najpomembnejši arhitekturni spomenik je že omenjena katedrala sv. Jakova, ki je bila zgrajena med 1431. in 1535. letom. Katedrala je priča pomembnih izmenjav na področju spomeniške umetnosti med Severno Italijo, Dalmacijo in Toskano v 15. in 16. stoletju.

Trije arhitekti Francesco di Giacomo, Juraj Dalmatinac in Nikola Firentinac so razvili posebno tehniko gradnje, saj je katedrala v celoti zgrajena iz kamna in kamnitih plošč brez uporabe vezivnih materialov. Vpisana je v Unescov seznam svetovne dediščine in skupaj z renesančnimi mestnim rotovžem, bližnjimi cerkvami ter knežjim dvorom tvori najlepši trg v hrvaški urbani dediščini.

V neposredni bližini katedrale Sv. Jakoba se nahaja kompleks zalogovnikov vode, ki se imenujejo bunari in so bili zgrajeni v 15. stoletju ter so mesto oskrbovali z vodo. Danes je sistem brez vode, a ohranjen kot dekorativni element zunanjega muzeja. Ogleda vreden je tudi srednjeveški samostan Sv. Lovrenc.

Poleg samostana je urejen park, ki je dobil že več nacionalnih in mednarodnih nagrad. V tem parku lahko najdete posebne nasade, predvsem zdravilnih rastlin, ki se uporabljajo v farmaciji in uživate v razgledu na staro mesto jedro Šibenika. Pričevanja o preteklosti Šibenika in okolice so zbrana v mestnem muzeju.

Šibenik je prepoznaven tudi po klobuku v črni in oranžni barvi, ki sta tudi značilni barvi mesta.

V Šibeniku so rojeni ali pa so delovali številni kulturniki in umetniki, ki so za sabo pustili bogato kulturno dediščino. V 15. in 16. stoletju je bilo središče humanistične in renesančne umetnosti. V tem mestu je rojen tudi košarkarski virtuoz Dražen Petrović. Vsi pa poznajo tudi Maksima Mrvico, svetovno znanega glasbenega virtuoza na klavirju.

Vas opis mesta ni prepričal? Verjemite, obisk mesta vas bo očaral!