Compare Listings

Vsa obrnjena proti celini

Naselja otoka Ugljana

»Splošno« o otoku Ugljanu smo že pisali. Tokrat pa bomo spoznali nekatera večja naselja otoka Ugljana in njihove turistične znamenitosti. Podajte nam roko, sprehodili se bomo po uličicah večjih vasic: Preko, Ugljan, Kukljica in Kali.

Naselja otoka Ugljana

Kakor smo že napisali v prispevku Ugljan – zeleni otok, se turisti na otok Ugljan ponavadi pripeljemo s trajektom, ki vozi na relaciji Zadar – Preko. Zaradi tega in ker je tudi največje naselje na otoku bomo najprej nekaj stavkov namenili kraju Preko, potem pa, dokaj naključno, nadaljevali pot po otoku.

PREKO
Preko je naselje in občina na otoku Ugljanu. Pomembnost vasice Preko, ki ima največje število prebivalcev (okrog 1300) med naselji na otoku Ugljanu, definira predvsem zelo živa trajektna povezava z Zadrom (hrvaška wikipedija navaja, da naj bi se na tej trajektni liniji letno prepeljalo kar 1.6 milijona potnikov in okrog 250 tisoč vozil?!). Preko, ki je torej prometno in administrativno središče otoka Ugljana, leži prav naproti Zadra, tam »preko«, od tod tudi izvor imena.

Preko ima dva turistična bisera. Prvi je trdnjava svetega Mihovila. Utrdba se nahaja na griču (265 metrov nadmorske višine) nad samim naseljem Preko. Trdnjavo so v trinajstem stoletju zgradili Benečani. Čeprav je utrdba v zelo neuglednem, ruševnem stanju, je zelo priljubljeno razgledišče. Na hrib se lahko povzpnete iz vseh smeri, ampak najboljše in najlažje je splezati kar po pešpoti Preko – Sv. Mihovil v dolžini 2,5 kilometra.

Drug biser je otok oziroma otoček. Kratkih 80 metrov od naselja Preko v morju leži idilični otoček Galevac (Školjić), ki je prekrit z bujnim mediteranskim rastlinjem, na njem pa se skriva frančiškanski samostan »svetega Pavla Pustinjaka« iz 15. stoletja.

V vasi Preko najdemo tudi kip, ki je posvečen domačim pericam (hrvaška verzija: Priješke lavandijere oz. Preške pralje). V 19-em in na začetku 20-ega stoletja so mnoge domačinke služile dodatni denar za družino s pranjem perila za zadarsko gospodo. Drugega novembra 1891 je bil tragičen dan za cel Preko. Umrlo je namreč 16 peric, ki so na ladjici prevažale čisto perilo v Zadar. Že pri domačem otočku Galevcu (Školjiću) je pod udarci orkanskega juga obrnilo večji čoln. Od 31 potnikov (7 moških in 24 žensk) je umrlo 16 peric, ki so bile zaprte v podpalubju in ob prevračanju čolna, pa čeprav le na globini treh metrov, niso mogle ubežati kruti smrti.

UGLJAN
Ugljan je naselje in pristanišče na otoku Ugljan, nahaja se 11 km severozahodno od Preka, ima pa približno enako število prebivalcev (1300). Ugljan s svojimi devetimi zaselki (Čeprljanda, Lučino Selo Batalaža, Sušica, Gornje Selo, Muline, Guduće, Fortoština, Varoš) zavzema največjo kvadraturo na otoku. Okrog Ugljana je več lepih zalivčkov med katerimi po lepoti izstopajo Cinta, Mostir in Luka v Mulinah.

Naselje Ugljan nima nekega večjega, izrazitega turističnega bisera, popotniki pa si najrajši ogledajo naslednje stavbe kulturne dediščine: župnijsko cerkev »Uznesenja Blažene Djevice Marije« (XV. do XVIII. st.); samostan »Kćeri milosrđa sv. Franje (XV. st.) z gotsko cerkvijo sv. Jerolima (XV. st.); srednjeveški cerkvici sv. Petra (ruševina) ter sv. Kuzme in Damjana; zelo stare vile družin Lipeus, Vrgada, Stocco, Califfi (Brčić) … Ugljan je naseljen že od mlajše kamene dobe dalje, kar dokazujejo najdbe stare preko 3000 let.

KUKLJICA
Naselje Kukljica ima okrog 700 prebivalcev. To je torej dokaj majhna turistična in ribiška vasica. Kukljico najdemo jo na najbolj južnem delu otoka Ugljana tik ob otoku Pašmanu (od Sukošana na celini jo deli 5-kilometrska zračna linija). Otoka Ugljan in Pašman na ožini Ždrelac povezuje istoimenski most. Blizu  Kukljice v morju ležijo in se sončijo otočki Bisage, Golac, Karantunić, Mišnjak in Školj Veli.

Spomenika kulturne dediščine sta cerkvica sv. Jerolima iz 13. stoletja (zaliv Kostanj) in cerkev Sv. Pavla v samem mestu (17. stoletje). Na rtu Zaglav, ki je nekoliko oddaljeno od starega mestnega jedra, se nahaja turistično naselje Zelena punta. Okoli naselja Kukljica je zelo razčlenjena obala. Številni zalivčki (Otrić, Kostanj, Gnojišća, Kukljica, Ždrelašćica, Kunčabok, Vela in Mala Sabuša, Jelenica, Bačina, Maževica in Mala Lamjana) v svojih borovih gozdičkih privlačijo številne turiste.

Kot večjo (turistično) zanimivost omenimo verski praznik, ki je posvečen devici Mariji. Neprekinjeno od leta 1514 dalje se v Kukljuci 5. avgusta odvija procesija za praznik »Blagdan sv. Gospe Snježne«. Kipec Marije Snežne ob slavnostnih ter z veliko procesijo odnesejo na ladjo. Nato se procesija, v kateri zna sodelovati preko sto manjših plovil, nadaljuje po morju vse do cerkvice Gospe Snježne (v »uvali Ždrelašćica«), ker naj bi prav tam pred okrog 500 leti sredi poletja celo snežilo.

KALI
Kali ne samo, da je največje naselje na otoku Ugljanu, ampak je s svojimi tisočsedemsto prebivalci tudi največja vasica na »zadarskih otokih«. Kraj Kali se v starih listinah prvič omenja leta 1299. Staro mestno jedro, ki se imenuje Siget, se s svojimi ozkimi ulicami v dalmatinskem slogu nahaja na hribčku, od koder se razprostira lep pogled na okolico. Najvišja stavba je zvonik cerkve svetega Lovre, ki je tudi zaščitnik Kalija.

Specifičen lokalni, »kualski« govor, ki se ob izrazitem ritmu in intonaciji sliši kot glasno prepiranje, bo najbolj razločneje odmeval na Braskem dvoru, mestnem trgu, kjer se odvija večina uličnega življenja kraja Kali. Na griču jugozahodno od Kalija stoji poznogotska cerkvica sv. Pelagrina, ki je bila postavljena v 14. stoletju.

Stoletja je bila primarna gospodarska panoga kmetijstvo (vinogradništvo in oljkarstvo; nekoč okrog 180 000 oljk). V devetnajstem stoletju pa se moški v Kaliju lotijo tudi ribolova (so pravi specialisti za lov na tuno), Kali postane eden izmed najpomembnejših ribiških krajev na Jadranu. Še dandanes lahko v pristanišču vidimo zavidljivo število ribiških bark. Dandanes je v Kaliju izredno pomemben tudi turizem (»zlate plaže« vabijo), hiše z apartmaji so se pridno gradile vse do obale. Turistom je Kali zelo všeč, saj v njem, ob pametnem sobivanju ribištva in turizma, vidijo prav takšen »Mediteran, kot je nekoč bil«.

O krajih Lukoran, Poljana in Sutomišćica na otoku Ugljanu se bomo razpisali ob neki drugi priložnosti. Za zdaj naj velja, da je Ugljan, z vsemi svojimi naselbinami vred, vred naše pozornosti. Mogoče je vendarle nastopil čas, da o tem »preko-zadarskem-otoku« razmišljamo kot o prav zanimivi, mogoče celo idealni, dopustniški destinaciji?!

Za fotografije, ki pa so v tem tekstu uvrščene zgolj naključno, se zahvaljujemo turistični skupnosti otoka Ugjljana.

Sorodni članki

Pučišća, morske sanje v kamnu

Pučišća so drugi največji kraj na Braču. Pučišća slovijo širom po svetu po svoji odlični kamnoseški tradiciji in izjemnih kamnoseških umetnikih ter braškem kamnu. Iz bližnjih kamnolomov izvažajo kamen, s katerim so že zgradili številne svetovno znane zgradbe.

Nadaljujte z branjem

Brač – otok, ki ga ne pozabiš

Plaža Zlatni rat. Kraji: Bol. Supetar. Postira. Sumartin. Milna. Nerežišća. Sutivan. Pa potem visoka Vidova gora. Muzej v Škripu. Puščava Blaca – zavetišče menihov. Zmajeva špilja. Hiša v hiši. In pa seveda svetovno znan braški kamen. Vse to in še več je otok Brač.

Nadaljujte z branjem

Velo Grablje (in Malo Grablje)

Naselje Velo Grablje najdemo na otoku Hvaru, od znamenitega mesta Hvar, ki mu tudi administrativno pripada, je oddaljeno le slabih 10 kilometrov. Danes je mini vasica Velo Grablje zelo redko naseljena in ima le nekaj stalnih prebivalcev, pa čeprav je bila še dobro stoletje nazaj relativno bogata in uspešna, znana po pridelavi medu, dobrega vina in oljčnega olja. Predvsem pa je Velo Grablje po svetu, nedvomno pa po celi Evropi, slovelo predvsem po izdelavi eteričnega, predvsem sivkinega, olja. Sosednja naselbina Malo Grablje, na nekoliko nižji nadmorski višini, pa je danes skorajda popolnoma zapuščena, kot takšna pa velja za svojevrstno hvarsko turistično atrakcijo. Poglejmo si Velo Grablje in Malo Grablje nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem