Ugljan, zeleni otok

Ugljan; druga stran otoka je večinoma strma in nenaseljena. Je pa s pripadajočimi zalivi, otočki in bogatim podmorjem pravi izziv za potapljače in športne ribolovce. Poglejmo si otok Ugljan nekoliko pobliže.

Otok Ugljan leži v Zadarskem arhipelagu, v »dinarski« smeri severozahod-jugovzhod, severozahodno od otoka Pašmana, od katerega ga loči leta 1883 izkopan kanal Ždrelac, in jugozahodno od otokov Rivanj in Sestrunj. Otok od kopna deli le 3 morske milje širok Zadarski kanal, ki ga turisti zlahka prevalijo s pomočjo trajekta na liniji Zadar – Preko (le okrog pol ure plovbe). To je baje tudi najbolj pogostna (frekventna) trajektna linija na hrvaški obali Jadrana, od leta 2006 obratuje celo ponoči.

Ugljan je velik kar 50,21 kvadratnega kilometra. Po velikosti je 14-ti največji med hrvaškimi otoki in 3-ji največji med otoki Zadarskega arhipelaga. Dolg je 22 in širok tudi do 3,5 kilometra, njegova dolžina obale pa znaša 78,745 kilometra. K otoku Ugljanu spadajo tudi otočki ob njegovi obali: Jidula, Galevac, Ošljak, Mišnjak ter Veli Školj, Bisage, Golac in Karantunić (Dalmatinci radi pravijo, da so kot iz raztrgane verižice pobegli biseri).

Na glavnem grebenu, ki se razprostira v srednjem delu zahodne polovice otoka Ugljana, so najvišji vrhovi: Šćah (288 metrov nadmorske višine), Veli vrh (265 mnv) in Kobiljak (200 mnv). Valovit teren, razgibana planota, ki prekriva večina notranjosti otoka, je prepredena z več kilometri pohodniških in kolesarskih poti. S svojimi barvami, vonjavami in čudovitimi razgledi pa bo vsakemu obiskovalcu ponudila fantastične dopustniške spomine.

Na otoku Ugljanu živi okrog 7.500 prebivalcev, kar ga uvršča med bolj naseljene hrvaške otoke. Ljudje se ob gonilni gospodarski veji – turizmu, ukvarjajo še z ribolovom in poljedelstvom. Na otoku vzgajajo fige, trto, razno zelenjavo in predvsem oljke. 2000-letna tradicija v oljkarstvu je opazna tudi vsakemu laiku, saj na otoku raste na stotine tisoč oljk (baje uspeva kar 200 000 stebel, vendar so številna tudi dokaj zanemarjena), iz katerih pridobivajo olje izjemne kakovosti in arome.

Avtohtono vegetacijo (hrast crnika, bor in  cipresa) so na 60 do 70 odstotkov površine otoka nadomestile gojene sredozemske kulture. Zaradi ugodne klime in dokaj dobre zemlje je na otoku dokaj enostavno pridobivati različno sadje in zelenjavo. Kmetje svoje »kmetijske produkte« redno prodajajo na zadarski tržnici, zato nekateri Ugljan imenujejo kar »zadarski vrt«.

Na Ugljanu bodo uživali predvsem ljubitelji sredozemske pokrajine. Panorame, izpostavljamo tisto iz benečanske trdnjave Sv. Mihaela (iz trinajstega stoletja), nam dolgo ne bodo ušle iz spomina. Ostanki stavb iz rimskih časov, starodavne hrvaške cerkve, samostani, kamnita otoška arhitektura in številne poletne rezidence velikašev, ki so živeli v nekem preteklem času, pričajo o zgodnjem bivanju človeka na tem območju.

Najstarejše sledi naselitve na otoku segajo v neolitik (kamnita orodja iz Ugljana in Kukljice) in železne dobe. V pisnih virih je otok Ugljan prvi, v prvem stoletju, omenjal rimski pisatelj Plinij Starejši. On je otok takrat imenoval še Lissa, z današnjim imenom, torej otok Ugljan, pa je bil prvič zabeležen leta 1325.

Hrvaška wikipedija povzema besede dr. Petra Skoka, ki je v strokovnem delu iz leta 1950 utemeljeval, da ime otoka izhaja iz imena rimskega posestnika Gelliusa. Z jezikovnimi modifikacijami Hrvatov, še posebej glagoljašev, ki so po svoje prilagajali ta romanski naziv, naj bi v stoletjih nastalo ime Ugljan.

Čeprav sam otok Ugljan nima zares zelo prepoznavnih turističnih biserov pa vendarle verjamemo, da boste z družino zelo uživali na tem koščku jadranskega raja. Prodnate in peščene plaže, zelo ugodne klimatske razmere, nebeško čisto morje, različne, toda dokaj odlične, možnosti nastanitve (predvsem apartmajske), izvirna gastronomska izkušnja so le nekateri od razlogov za obisk in bivanje na tem zimzelenem otoku.

Če pa bi bivanje na otoku Ugljanu hoteli popestriti še z izleti, pa se vam kot na dlani ponujajo Naravni park Telašćica, otok radosti – otok Pašman ali prečudovito mesto Zadar, s svojimi številnimi  turističnimi atrakcijami (npr. Morske orgle, Pozdrav soncu). Nekoliko bolj daleč, pa vendarle ne predaleč (?), so pa neverjetni narodni parki Krka, Kornati in Starigrad-Paklenica.

Za konec samo sledita še samo obvestilo in zahvala. O samih krajih, vasicah in naseljih na otoku Ugljanu smo se razpisali v drugem prispevku z naslovom Naselja otoka Ugljana. Zahvaljujemo pa se turističnim skupnostim na otoku Ugljanu, ki so nam poslali prekrasen foto material.