Zaljubljeni v Hrvaško!?

Pa na srečo nismo. V bistvu se imamo radi, še več, ljubimo in obožujemo se. Vsaj tako trdimo na www.pag.si. In zakaj mislimo tako? Jah, to je dokaj preprosto. Zato, ker vsako leto vsaj okrog polovica Slovencev zapusti svoj dom in se odpravi na zaslužene počitnice na hrvaško morje. In prav je tako. Ker je hrvaški Jadran čudovit, ljudje pa so tudi »fajn«. V naslednjih stavkih in odstavkih, zmiksanih v mikserju naključnosti, se bomo sprehodili skozi množico podatkov, ki nam bodo – verjamemo – še bolj srčno približali hrvaški narod in njihovo domovino.

Pa začnimo z osnovami. Velikost hrvaške države: 56.542 kvadratnih kilometrov. Število prebivalcev: nekaj manj kot 4.5 milijona. Glavno mesto Hrvaške je Zagreb, drugo največje je Split, ki je tudi dalmatinska »prestolnica«.

Slovanski predniki današnjih Hrvatov so se na sedanjo hrvaško ozemlje priselili v šestem in sedmem stoletju našega štetja (kar je podobno nam, Slovencem). Seveda pa je bilo ozemlje sedanje Hrvaške poseljeno že v prazgodovini. Izkopavanja so razkrila fosilne ostanki neandertalcev, ki izhajajo iz obdobja srednjega paleolitika. Najbolj znano ter najbolje predstavljeno nahajališče se nahaja v Krapini (t.i. krapinski človek). Ste že obiskali muzej?

Prevladujoča veroizpoved na Hrvaškem je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti, teh je manj kot 5 odstotkov vseh prebivalcev (seveda obstaja tudi slovenska manjšina, okrog leta 2014 jih je bilo okrog 10 tisoč).

Uradni jezik v republiki Hrvaška je hrvaščina. Uradni jezik govori 96% Hrvatov, medtem ko preostali 4% ljudi govorijo italijansko, madžarsko, češko, slovaško in nemško. Hrvaška se deli na 21 regij oz. županij. Več o »osnovnih podatkih o Hrvaški« si lahko preberete na naslednji internetni povezavi:  https://sl.wikipedia.org/wiki/Hrvaška.

Vsi vemo, da je eden izmed najbolj prepoznavnih hrvaških simbolov rdeče-bela šahovnica (to »kockasto« osnovo vidimo v grbu, na zastavi). Hrvaški športniki so zato na svojih igriščih zelo prepoznavni. Hrvaška himna je “Lepa naša domovina”. Avtor teksta je Antun pl. Mihanović, pesem pa naj bi uglasbil Josip Runjan leta 1846.

Nadaljujemo malo bolj »sproščeno«. Ker www.pag.si rad piše o morju (in turizmu): hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Hrvaška ima mediteransko podnebje s suhimi poletji in milimi zimami. Hrvaška obala je ena izmed najbolj sončnih v Evropi, s povprečno 2.600 sončnih ur na leto. Čudovito, kajne?

Kaj pa pomembni Hrvati obstajajo? Tisti, ki so pomembni tudi v svetovnem merilu. Seveda obstajajo, poglejmo nekaj zgodovinsko pomembnih imen: ban Josip Jelačić, Nikola Šubić Zrinski, Stjepan Radić, Marin Držić, Ivan Mažuranić …  Sledijo nekoliko manj znani, pa vendar zelo zanimivi: Slavoljub Eduard Penkala (izumitelj nalivnega peresa), Ivan Luppis (izumitelj torpeda), Ivan Vučetić (izumitelj identifikacije s pomočjo prstnih odtisov), Faust Vrančić (izumitelj padala), Leo Sternbach (izumil je sredstvo za pomiritev – vallium),  kemičar, izumio sredstvo za smirenje – Vallium, Tomisalv Uzelac (izumitelj MP3 playerja).
Zanimivo, kajne?

Dodajmo, da ima Hrvaška tri Nobelove nagrajence: 2 kemika, Lavoslava Ružičko in Vladimira Preloga ter Ivo Andrić, ki je dobil nagrado na področju književnosti. Če smo se že dotaknili umetnosti, se zapeljimo še na področje najbolj zanimive pop kulture, na področju filma so pomembni tile Hrvati: Branko Lustig, Rade Šerbedžija in Goran Višnjić.

Od zadnjih treh so svetovno mnogo bolj prepoznavni športniki. Hrvaška je polna športnih zvezdnikov in to v različnih športih. Mi bomo tokrat našteli le nekatere: Dražen Petrović, Mate Parlov, Janica Kostelić, Toni Kukoć, Darijo Srna, Luka Modrić, Ivica Olić, Dino Rađa, Ivan Rakitić, Alen Bokšić, Vedran Čurluka, Goran Ivanišević, Mario Mandžukić, Zvonimir Boban, Ivan Klasnić, Davor Šuker, Stojko Vranković, Robert Prosinečki, Marin Čilić, Dejan Lovren, Mirko Filipović, Bojan Bogdanović, Ivano Balić, Ivica Kostelić, Blanka Vlašić … Skladno s tem neizpodbitnim športnim talentom, so tudi nekateri klubi, predvsem pa hrvaške reprezentance dosegle številne vrhunske rezultate.

Seveda verjetno vsi skupaj niso bili tako znani kot politični voditelj in državnik, oboževan in osovražen hkrati, Josip Broz – Tito, ki je bil tudi Hrvat. Rojen je bil v Kumrovcu (čisto blizu slovenske meje). SFR Jugoslavijo je vodil od konca druge svetovne vojne pa vse do svoje smrti, 4. maja 1980.

Zaključimo v lažjih in bolj veselih »tonih«. Kaj so še svetu dali Hrvati? Zaradi česa so Hrvati zelo zanimivi? Poglejmo (pozor, naslednji nanizani podatki niso 100-odstotno preverjeni, vsekakor pa so »zelo všečni«).

Pes »dalmatinec«. To je hrvaška pasma psov, zlahka prepoznavna zaradi bele dlake in izrazitih črnih pik.

Kravata. Ta dekorativni, predvsem moški, modni predmet naj bi Hrvati »darovali« Evropi svetu že v 17. stoletju. Eleganco so z ruticami (kravatami) v svet ponesli hrvaški vojaki (in predvsem njihovi oficirji).

Zlata Bartl (rojena leta 1920, umrla leta 2008) je znana kot »Teta Vegeta«, saj je izumiteljica znane Vegete, začimbe za jedi.

Hrvati imajo baje najmanjše mesto na svetu, to je istrski Hum. Ta leži nedaleč od Buzeta, v njem pa živi le okrog 20 ljudi. Da prav ste prebrali, 2 krat 10 ljudi.

Hrvati naj bi bili »lastniki« najstarejšega gledališča v Evropi. To naj bi bilo zgrajeno na otoku Hvaru, leta 1612.

Najmanjšo katedralo na svetu najdete, če obiščete Nin (blizu Zadra).

Prvo hidroelektrarno najdete v bližini Šibenika, na zelo znani reki Krki. Zgrajena je bila leta 1995.

Braški kamen (marmor) najdemo v številnih svetovno znanih zgradbah.

Hrvati trdijo, dokazano pa zagotovo ni, da se je svetovni popotnik Marco Polo, ki je slaven zaradi svoje svilene poti na Kitajsko, rodil na Korčuli.

Tudi Nikola Tesla je za Hrvate – Hrvat. Rodil naj bi se v Smiljanu.

Roža iris je nacionalni rastlina Hrvaške.

Otok Mljet. Na Velikem jezeru je otok. Torej imamo opravka z otokom na otoku, kar je zelo zanimiv naravni fenomen.

Zadar je prvo mesto na svetu, ki ima orgle, ki jih »igra morje«.

Baje naziv najstarejšega mesta v Evropi pripada, ne boste verjeli, Vinkovcem. Vinkovci naj bi bili stari kar 8 tisoč let?!

Naturizem, golo kopanje, na Hrvaškem datira v letu 1936, ko se je tam »neoblečen« kopal angleški kralj.

Dubrovnik je eno izmed prvih mest v Evropi, ki je imelo kanalizacijo.

Našli smo na spletu: najstarejša katoliška katedrala na svetu je tista svetega Dujma v Splitu, zgrajena je pred več kot 1700 leti kot mavzolej cesarja Dioklecijana. Edinstveni zvonik se je začel graditi v 13. stoletju in je bil končan v 16. stoletju.

Dioklecijanova palača v Splitu ima pravo egipčansko sfingo. V Dalmacijo jo je dal iz Egipta prepeljati cesar Dioklecijan, da bi polepšal svojo grobnico.

10 odstotkov celotne Hrvaške je zaščiteno. Kar osem hrvaških območij je razglašeno za narodni park, Hrvaška ima pa še 11 naravnih parkov. UNESCO je na področju Hrvaške zaščitil 7 spomenikov kot del svetovne kulturne dediščine. Ste že obiskali njihove čudovite znamenitosti?