Brač – otok, ki ga ne pozabiš

Brač, zgodovina.
Njegovo ime izhaja iz imena »jelen«. Ime so mu najverjetneje podelili Iliri (brentos = jelen). V antiki se je otok imenoval Brattia. Arheološke ostanke iz časa Rimljanov najdemo po celotnem otoku. V čas Dioklecijana pa – baje – segajo začetki zgodbe o svetovno znanem braškem kamnu. Bizantinskemu cesarstvu je Brač pripadal v zgodnjem srednjem veku, v 9. stoletju pa ga naselijo »hrvaški Slovani«. Ko so bili omiški gusarji na vrhuncu svoje moči, so Bračani bežali v notranjost otoka.

Med letoma 1420 in 1779 Brač spada pod Beneško republiko; v tem času se tudi začno pospešeno razvijati obmorska mesteca. Bežeč pred Turki (16. stoletje) se iz celine na otok preseli številno prebivalstvo. Po koncu turške nevarnosti se v Dalmaciji obalna naselja razvijejo v manjša mesta. Vse do Jugoslavije oziroma samostojne Hrvaške (1991) je Brač kontrolirala še velika Avstrija.

Splošno o otoku Braču.

Z več kot 395 kvadratnimi kilometri je Brač največji otok Dalmacije in tretji največji otok v Jadranskem morju. V dolžino otok Brač meri okrog 40 kilometrov, širok pa je, v povprečju, 12 kilometrov. Obale ima Brač nekaj čez 180 kilometrov. Najvišji vrh je Vidova gora, poudarimo pa naj, da je s svojimi 778 metri nadmorske višine to najvišja gora vseh jadranskih otokov.

Dostop do otoka Brača, obkrožen je z otokoma Hvarom in Šolto, na obali pa sta najbližje mesti Split in Omiš ter celotna Makarska riviera, je zelo enostaven. Od Ljubljane do Splita je nekaj manj kot 500 kilometrov (s postanki okrog 5 ur vožnje z avtomobilom), potem pa vas iz največjega dalmatinskega mesta čaka še trajektna vožnja do mesteca Supetar, ki traja slabo uro. Še bolj eleganten pa zna biti prevoz z letalom. Neredko se zna zgoditi, da polet med Brnikom in letališčem na Braču nikakor ne bo opustošil naše denarnice.

Brač spada med najbolj sončna področja Dalmacije; njegova povprečna poletna temperatura je 25 stopinj Celzija, zimska pa 9 stopinj Celzija (na Braču pade sneg, v povprečju dvakrat na leto, obdrži pa se okrog 10 ur). Zanimivo je, da so na otoku Braču za odtenek bolj poudarjeni letni časi kot pa na drugih jadranskih otokih. Prekrasne vremenske razmere so pripomogle, da je otok Brač obdarjen z bogato floro in favno.

Največ ljudi je na otoku Braču živelo okrog leta 1900 in sicer nekaj manj kot 25 tisoč. Sedaj, v letu 2018, na Braču živi okrog 15 tisoč ljudi. Največ človeških duš najdemo v naslednjih krajih: Supetar (čez 3.300 ljudi), Bol (skoraj 1.700 ljudi), Postira ima skoraj 1.500 ljudi, Milna, Selca in Sutivan imajo vsi posebej po nekaj čez 800 prebivalcev, za petami so jim Nerežišća (skoraj 650  ljudi).

Na samem otoku je 22 (večjih) naselij, poleg teh pa najdemo na Braču še 12 mini vasic in 5 zapuščenih naselij. Vsa mesteca in zaselki imajo – seveda – svoje posebnosti in kulturno zgodovino. Vsekakor je treba poudariti raznolikost samega otok in njegovo lepoto. Bračani, ki so v preteklih stoletjih preživljali predvsem z ribolovom, vinogradništvom, oljkarstvom, živinorejo, poljedeljstvom in  kamnoseštvom, so danes še posebej ponosni na svoje turistične uspehe, ki jih generirajo prekrasne naravne danosti in izredno fotogenični (predvsem obmorski) kraji.

In katere so največje turistične znamenitosti otoka Brača?

1. Bol in njegova svetovno znana plaža Zlatni rat
Mestece Bol, s svojo znamenito plažo Zlatni rat, ki se tik pod Vidovo goro kot jezik steguje daleč v morje, je vsekakor najbolj znana turistična točka otoka Brača. Čeprav se po celem otoku na skorajda 200 kilometrih obale nizajo prekrasni zalivi in plaže, je bolska plaža vsekakor pravi biser Dalmacije in Hrvaške. Popolna modrina kristalno čistega morja obkroža podolgovat prodnat rt, ki je dolg skoraj pol kilometra, deloma pa je pokrit z gozdom. Ko zapihajo močnejši vetrovi, se Zlatni rat spremeni v resnično oazo deskarjev na vodi. Zlatni rat je tudi nekakšen naravni fenomen, saj pod vplivi morskih tokov in morskega valovanja nenehno spreminja.

O samem kraju Bol, ne bomo izgubljali mnogo besed, saj upamo, da ga bomo kmalu predstavili v »samostojnem članku«. Že sedaj pa opozorimo na njegove naslednje značilnosti. Bol leži na južni strani otoka Brač. Iznad Bola kraljuje gorski venec »Bolska kruna«, ilirska »gradina« Koštilo in markantna Vidova gora. Od letališča je Bol oddaljen le dobrih 10 kilometrov. Začetki bolskega turizma segajo v prva desetletja 20. stoletja, sedaj je v Bolu – baje – na voljo okrog 3.000 turističnih postelj. Dame v belem rade vihtijo loparje na dokaj pomembnem teniškem turnirju, turisti pa uživajo na 1.000 različnih načinov, tudi z ogledi številnih zgodovinskih spomenikov (predvsem cerkva, samostanov). Velika atrakcija Bola je tudi »kuća u kući« oz. po slovensko hiša v hiši (obvezno, poglej sliko; več o tem gradbenem fenomenu kdaj drugič).

2. »Pustinja Blaca« oz. slovensko »Puščava Blaca«
Pustinja Blaca ni puščava v dobesednem smislu besed, tukaj ni značilnega puščavskega peska. Kakor smo že napisali v enem izmed tekstov (o kraju Pučišća) »imenovanje puščave« izhaja zaradi prebivalcev, puščavnikov, ki so tukaj živeli v samoti,  molitvi in duhovnem življenju. Prvi so kot menihi, na južno stran otoka, med Bolom in Milno, v begu pred Turki prispeli glagoljaši v 16. stoletju ter tu našli zatočišče. Puščava Blaca se razprostira na 56 hektarjih površine.

V poldnevnem izletu si zlahka ogledate v strmo skalo »zažrt« markanten samostan, ki ga sestavljajo cerkev, knjižnica, zvezdni observatorij, zakladnica (tudi kolekcija starega orožja in ur), šola za otroke iz bližnjih pastirskih naselij, bivalno-nastanitveni in ostali pomožni objekti. Zadnji puščavnik (iz družine Miličević) je umrl leta 1962 in od takrat »puščavnikov v Blaci« ni več. Sedaj je Pustinja Blaca na otoku Braču zelo pomemben muzej, kulturni in – seveda tudi – turistični zaklad.

Z nekaj manj stavki pa opozarjamo še na naslednje turistične znamenitosti:

1. Vidova gora
Kakor smo že poudarili je Vidova gora najvišja gora vseh hrvaških otokov, visoka je 778 metrov. Ime je Vidova gora dobila po cerkvici, ki je posvečena slovanskemu bogu Svetovidu.
Z nje je odličen, panoramski pogled na Hvar in seveda tudi na Bol, odkoder se lahko povzpnete na goro, če se v vas pretaka vsaj malo planinske krvi (počasna hoja – 2 uri, de poti je v senci črnega bora). Za bolj ležerne turiste obstaja tudi lažja pot, po drugi strani, s kolesom ali avtom.

2. Braški kamen
Si predstavljate Brač brez braškega kamna? Jaz že ne. No, pa Bračani očitno tudi ne, saj so z njimi zgradili skorajda vse, kar se je na otoku zgraditi moralo: hiše, cerkve, zidove in obzidja, gradiče, »kampanele«, pristanišča in valobrane … Že od antičnih časov se je v braških kamnolomih pridno in brez premorov lomil čudoviti beli braški kamen. Svoj genij in ustvarjalni naboj so na braškem kamnu pilili talentirani dalmatinski renesančni gradbeniki in kiparji Jurij Dalmatinac, Andrija Alešija in Nikola Firentinac.

Kamna je na otoku ogromno. In ker je tudi zelo kvaliteten so z njim gradili Dioklecijanovo cesarsko palačo v Splitu. Pa palačo združenih narodov v New Yorku. Urbane legende trdijo, da so braški kamen uporabljali tudi pri gradnji ameriške Bele hiše, ampak za takšno trditev ni zanesljivih dokazov. Suvereno pa lahko zatrdimo, da je tradicija gradnje s kamnom postala neločljiv del identitete otoka Brača. Za konec še le en mini namig. Vsi, ki želite izvedeti več o braškem kamnu, obiščite muzej kamna v Pučišćih.

3. Zmajeva jama ali »Drakonjina špilja ali Zmajeva spilja ali Zmajeva pećina«
Zmajevo jamo najdemo kakšnih 6 kilometrov zahodneje od Bola, v bližini kraja Murvica, skrita je na nadmorski višini okrog 350 metrov. Tudi tukaj so puščavniki okrog 15. stoletja ustvarili svojo enostavno »zatočišče«. Jama je ime dobila po skrivnostnem reliefu zmaja, ki so ga našli tukaj. Tudi drugače je notranjost jame polna reliefov, ki govorijo zgodbe o slovanskih mitih: volkodlakih, vilah, čarovnicah, najdejo se tudi prizori apokalipse, tu je zgodba o izgubljenem in pregnanem ljudstvu, o Mariji in angelih … Čeprav je sam notranji del jame dolg le 19 metrov (ta je razdeljen na tri dele) je to vendarle še en fascinanten spomenik samostanskega življenja na braških »pečinah«, skalah.

4.  Muzej otoka Brača, v kraju Škrip
Mogoče bi vas morali najprej napotiti sem. V Škrip (latinsko: scorpus je ostro, veliko kamenje), najstarejše naselje otoka Brača (zasnovano že pred 3.000 leti), kjer od leta 1979 domuje Muzej otoka Brača. Muzej, ki je postavljen v nekdanji »Radojkoviča kuli«, hrani štiri različne zbirke.

Naj bo zaenkrat dovolj. Slike bodo še dodatno pričarale lepoto in prisrčnost otoka Braća. O odlični dalmatinski hrani, pa vinu, prekrasnih plažah in različnih možnostih čudovitega turističnega življenja pa bomo spregovorili raje drugič. V živo. Najboljše, da se dobimo v kakšni konobi, kar na otoku Braču. Velja?