Zmajeva špilja na Braču
Zmajeva špilja je Zmajeva jama
Zmajeva jama, po hrvaško Zmajeva špilja, včasih tudi Dragonjina špilja (od latinsko dragos – zmaj), je eden izmed turističnih sladkorčkov oboževanega otoka Brača. Zmajeva špilja je polna mistike, številnih skrivnosti in nenavadne lepote.
Zmajeva špilja, mi bomo v tekstu – zaradi večje uporabe – uporabljali predvsem to poimenovanje, je dobila ime po reliefni sliki zmajeve glave. Najdemo jo na južni strani otoka Brača, blizu Bola in njegove slavne plaže Zlatni rat, v neposredni bližini vasice Murvica, ki spada v občino Nerežišća.
Tematski ogled Zmajeve špilje večinoma traja nekaj manj kot 4 ure. Do Zmajeve špilje, ki se skriva v skalah dominantne in razgledne Vidove gore, na nadmorski višini 307 metrov, lahko pridemo le peš, v eno smer bo treba pešačiti kakšno uro. Izhodišče za »zanimiv sprehod« je vasica Murvica, ki ima odličen pogled na otok Hvar.
Na spletni strani www.gorja.net smo našli natančen opis poti do Zmajeve špilje. Mi povzemamo le nekaj najbolj bistvenih in zanimivih stavkov: »Najlažji dostop je po cesti iz Bola. Od krožišča v Bolu zavijte po lokalni cesti – Put Zlatnog Rata in nadaljujte do majhne vasice Murvica (5,5 km), vse do majhnega parkirišča na levi strani ceste, kjer lahko pustite avto. Tam je dobro viden smerokaz, ki kaže na Zmajevo jamo.«
Slikovita vasica Murvica leži na 59 metrih nadmorske višine, Zmajevo špiljo pa najdemo, kakor že vemo, na 307-ih metrih nadmorske višine. Višinske razlike je torej nekaj čez 270 metrov, tudi avtor prispevka na gorja.net razkriva, da so do Zmajeve špilje potrebovali uro in 10 minut hoda.
Večinoma se hodi po odprtem, z lepim razgledom, nekoliko je tudi hoje skozi borov gozd, na križišču do Zmajeve špilje pa naletimo tudi na ruševine nekdanjega moškega samostana z imenom Silvio oz. Dubrović.
Iz povedanega lahko zlahka sklepamo, da obisk zmajske jame ni priporočljiv sredi največje poletne vročine, na izlet pa se odpravite primerno obuti (športni copati) in z dovolj vode. Čeprav je sama pot do Zmajeve jame dokaj dobro označena, pa predvsem zato, ker je vhod v samo jamo zaklenjen, vsekakor priporočamo obisk Zmajeve špilje le v spremstvu lokalnega vodiča.
Z vodenjem do jame se je treba obrniti na Zorana Kojdića (telefon 00385 915149787) ali pa se informirati na turističnih informacijskih točkah.
Turistična skupnost Hrvaške navaja, da se je Zmajeva jama uporabljala kot bivališče in hram glagoljašev iz 15-ega stoletja, ki so jo izbrali, da bi v njej vodili svoje meniško življenje, ob hkratnem pomirjevanju dveh ločenih tradicij – krščanske in poganske.
V njej še danes „živijo“ slovanski miti o volkodlakih, vilah, čarovnicah in morah, kot tudi o Orkomarinu, enookem velikanskem zmaju, ki živi v votlini. Mimogrede, domneva se, da naj bi bili »poljićki glagoljaši krivi« tudi za ustanovitev tudi znamenite Puščave Blaca, ki jo dandanes turisti obožujemo.
Kako zgleda Zmajeva špilja? Notranji prostor Zmajeve špilje na Braču je dolg približno 19 metrov, tri pregradne stene pa jamo delijo na tri neenake dele. Najvažnejši je sprednji del z majhno kapelico na desni – vzhodni strani.
Notranjost Zmajeve špilje na določen način sledi logiki gradnje klasičnih krščanskih bazilik, z apsidami, vklesanimi v skalo, osrednjo in stranskima ladjama, kar ji, glede na njeno majhnost, pričara edinstven rustikalni slog.
V Zmajevi špilji so vgravirane različne upodobitve: božja gospa z angeli, luna, leopard, zmaj ter drugi reliefi, za katere raziskovalci nimajo zanesljivih razlag, menijo pa, da so povezani s krščansko ikonografijo in staroslovansko mitologijo.
Pred Zmajevo špiljo sta dva groba, eden pa je tudi znotraj same jame. Nedaleč od jame lahko opazimo tudi ostanke vodnjaka – cisterne.
Zakaj bi sploh obiskali Zmajsko špiljo?
Nekje na spletu smo prebrali, da številni obiskovalci trdijo, da čutijo posebne energetske vibracije nekih starih časov, ko so bili junaki, vile in mitske živali še vedno prijatelji z ljudmi. Na uredništvu www.pag.si menimo, da je v krvi pravih turistov tudi lokalno raziskovanje, še toliko bolje pa je, če manjšo braško avanturo popestrimo s »hribovskim sprehodom«, za katerega nam bo hvaležno tudi naše lastno telo.
Ps. Za fotografije (nekoliko slabše kakovosti) se na www.pag.si zahvaljujemo že omenjenemu Zoranu Kojdiću. Naj še le omenimo, da je bil turistični vodnik Zoran Kojdić v okviru projekta Hrvaške turistične organizacije “Človek – ključ do uspeha” zmagovalec v kategoriji “Turistični vodnik”. Za rezervacijo izleta ga lahko pokličite na telefon +385 91 514 9787 ali pa mu pišete mejl na naslov zoran.kojdic@st.t-com.hr.