Compare Listings

Turistična ladja Zora

Žitna ladja Zora, »žur na Kolpi«

Žitna ladja Zora je eden izmed turističnih sladkorčkov Karlovca. Žitna ladja Zora je podoba zgodovinske ladje, kakršne so v 18. stoletju prevažale žito po reki Kolpi. Preurejena je za prevoz potnikov, sprejme pa za več kot poln avtobus ljudi.

Žitna ladja Zora, »žur na Kolpi«

Takoj v uvodu povejmo, da žitna/turistična ladja Zora zelo redko zapluje v samo mesto Karlovac. Za to sta kriva predvsem naslednja razloga; globok ugrez te turistične ladje in pa manjkajoče ladijsko pristanišče v samem Karlovcu. Po izredno velikih nalivih, ko je vodostaj vendarle zares visok, ladja promocijsko vendarle zapluje tudi v Karlovac. Do sedaj se je v nekaj letih to zgodile le dvakrat …  🙂

Žitna ladja Zora je zato raje spokojno usidrana v kraju Brođani, ki je od Karlovca oddaljen 15 kilometrov. Osnovno turistično izletnikovanje z žitno ladjo Zora traja uro in pol, ladjo pa lahko najamete tudi za več ur, za različne »zabave« (rojstni dnevi, poroke, službena druženja in podobno).

Med plovbo ladje Zora po Kolpi lahko, med opazovanjem neokrnjene narave, poslušamo zgodbe o sami ladji, drugih (potopljenih) zgodovinskih ladjah, »karlovških sirenah« ter videnem bogastvu rastlinskega in živalskega sveta. Poglede nam bodo privlačili tudi ostanki starega železniškega mostu, Pavlinski samostan in cerkev Marije Snežne.

Turistična skupnost Karlovac je o svojem turističnem »bonbončku«, žitni ladji zapisala približno takole: »Karlovac je, zgodovinsko gledano, ladjarsko mesto, naše hiše ob Kolpi  imajo še vedno dostop do pomola, leseni čolni na rekah so običajno prevozno sredstvo, veslanja pa se učimo že v zgodnjih letih.

Ladjedelništvo je bilo v naši lokalni zgodovini običajna dejavnost in tako smo bili tudi sami izzvani, da zgradimo tradicionalno žitno ladjo. Sprejeli smo izziv in danes se lahko turisti popeljete z žitno ladjo Zora, pristno leseno ladjo, ki je plula po reki Kolpi v 18. stoletju.«

Preko rečnega prometa (Kolpa, Sava) je bilo mesto Karlovac povezano s preostalo Hrvaško, pa tudi naprej z Donavo. V tistih, starih časih je bilo ladjarstvo oz. predvsem prevažanje blaga po Kolpi, pa naprej po Savi, zelo dobičkonosno. Ladijsko prevozništvo je bilo zagotovo eden od glavnih razlogov, da je bil Karlovac v osemnajstem stoletju eno izmed najbogatejših mest v tem delu Evrope.

Za več informacij o žitni ladji Zora kliknite na naslednjo spletno povezavo: http://www.aurora-colapis.hr/.

Ps. Uredništvo www.pag.si se direktorici Jasmini Cvetković iz podjetja Aurora Colapis zahvaljuje za fotografije.

Sorodni članki

»Otočna trail ekspedicija«

Zgodba o »otočni trail ekspediciji« se je začela pred dvema letoma, torej leta 2020, povsem po naključju, kot kombinacija nenavadne ideje in okoliščin, ki jih je povzročil koronavirus, ki je »ustavil svet«. Osnovna in prvotna ideja je bila narediti trail dirko, torej tekaško dirko v naravi, na otoku Palagruža, ki slovi kot najbolj oddaljen hrvaški otok.

Nadaljujte z branjem

Pelješki most, hrvaški megaprojekt

Pelješki most bo spremenil hrvaški turizem, še več, most na Pelješac bo korenito spremenil vso Hrvaško, zagotovo pa bo osrečil jug Hrvaške (Dubrovnik, Pelješac Korčula). Pelješki most bo povezal celotno državo, Hrvaška bo prvič v zgodovini samostojne države povezana v neprekinjeno, povezano celoto, saj skrajni jug države, tam okrog Dubrovnika, ne bo več ločen od matice (Zagreb, Split).

Nadaljujte z branjem

Via Apsyrtides

Kot plod odličnega sodelovanja med dvema turističnima zavodoma, TZ Mali Lošinj in TZ Cres, je nastal atraktiven (športno-turistični) projekt Via Apsyrtides. Via Apsyrtides je v prvi vrsti transverzala »hribolazniške« pešpoti, ki povezuje oz. preči oba omenjena otoka v celotni dolžini. Via Apsyrtides hkrati tudi odično predstavi naravne in kulturne znamenitosti »skupnega otočja«. Dolžina pešpoti Via Apsyrtides je skorajda 150 kilometrov, razteza se od najsevernejše točke otoka Cresa, rta Jablanca do najjužnejše točke otoka Ilovik, rta Radovan.

Nadaljujte z branjem