Selca na Braču: velika, ogromna cerkev

Še več, v neposredni bližini Selc, na bližnji, le kilometer oddaljeni, obali in prekrasnim plažam se nahajata manjši turistični coni »Punitnak in Ružmarin«, ki obkrožata prekrasne plaže Radonja, Spilice in Žirje. Tam se tudi za morskega turista, uživača najde kar nekaj prekrasnih in modernih vil, apartmajev ter hišic za čudovite počitnice.

Selce so sicer upravno središče istoimenske občine, pod njihovo administrativno okrilje pa spadajo še naslednji kraji: Novo Selo, Sumartin, Povlja in Selački zaseoci (Nagorinac, Nakal, Osridtke, Podsmrčevik in Nadsela, ki pa so dandanes več ali manj zapuščeni, prebivalci so se večinoma preselili v Selca).

Do kraja Povlja je iz samih Selc okrog 7 kilometrov oziroma 10 minut vožnje z avtom, do Sumartina, ki je majhna, simpatična trajektna luka na vzhodni obali Brača, pa znaša razdalja le dobre 3 kilometre. V celotni občini, ki je velika 53 kvadratnih kilometrov, naj bi stalno živelo okrog 2.000 ljudi, v sami vasici Selce pa nekaj manj kot 1.000 ljudi.

Pogled v zgodovino nam razkrije, da se Selca v zgodovinskih dokumentih (Povaljska listina), prvič omenjajo leta 1184, takrat kot le manjše pastirsko naselje. Največji razvoj Selc se zgodi na prehodu iz 17-ega v 18-to stoletje, ko Selca s priseljevanjem ljudi iz sosednjih manjših naselij postanejo eden izmed glavnih centrov kamnoseštva in obdelave kamna nasploh.

Če vas bo kot turističnega raziskovalca pot zanesla v Selce, boste zagotovo očarani nad njihovo »osrednjo cerkvijo«, ki se nahaja v samem središču Selc. Ogromen cerkveni objekt (za tako majhen kraj) in prava vaška lepotica iz kamna je velika župnijska cerkev »Krista Kralja« (kralja Kristusa), ki pa je bila nekoč posvečena slovanskima apostoloma in verjetno zato wikipedija to župnijsko cerkev imenuje cerkev sv. Cirila in Metoda.

Ta »nenormalno velika« Cerkev je postavljena na samem glavnem trgu Selc, megalomanski projekt, projektno delo avstrijskega arhitekta Adolfa Schlaufa, pa so v Selcih zasnovali leta 1919. Temeljni kamen so postavili leta 1921, ob številnih prekinitvah del pa so cerkev dokončali leta 1955. Cerkev so prostovoljno gradili domači zidarji in klesarji, posebej omenjamo predvsem dva izredna »mojstra kamna«, Karmena Štambuka in Paška Čuleta.

Na srečo so Selca eno izmed središč braškega kamnoseštva, zato je bil tudi kamen, ki so ga vozili iz bližnjega kamnoloma, zastonj. Del te »vaške katedrale«, bazilike, je tudi zvonik, ki je visok kar 45 metrov. Notranjost cerkve krasi predvsem bronasti, 2,5 metra visok kip Kristusa, delo slavnega kiparja Ivana Meštrovića. Ta kip, imenovan tudi »Srca Isusova«, je vrhunski umetnik Selčanom daroval leta 1956. Kot zanimivost dodajmo, da so kip vlili iz ostankov vojaških granat iz druge svetovne vojne.

Iz čudovitega braškega kamna so v Selcih zgrajene tudi nekatere lepe »civilne« zgradbe: palača Štambuk (palac), Didolića dvori, zgradba Narodnega doma, občinska zgradba, hiše Bezmalinović, Štambukovi dvori. V okolici Selc pa najdemo stolp Vusio in po manjših zaselkih skorajda popolnoma zapuščene cerkvice, npr. na griču nad naseljem imenovanem Glavica stoji predromanska cerkvica sv. Nikole s kupolo, datirana v čas med 11-im in 12-im stoletjem.

Kot zadnjo, nekoliko večjo turistično zanimivost, omenjamo tudi manjši park, umeščen skorajda v sam center Selc, v katerem so postavljeni kamniti spomeniki. Ogledamo si lahko naslednja poprsja: S. Radića (delo A. Augustinčića), L. N. Tolstoja (delo J. Barde), H. D. Genschera in papeža Janeza Pavla II. (delo K. Kovačića).

Kamen  in morje (v bližini), pa ogromna cerkev seveda, to so Selca. Če se spomnimo še na braško gostoljubnost in odlično dalmatinsko gastronomijo (ne pozabite na odlično braško oljčno olje), potem imamo zagotovo dovolj razlogov, da obiščemo Selca in njegovo okolico. Pa naj bo to, dopustniško (vsaj za teden ali dva) ali pa izletniško (za dan ali dva).