Compare Listings

Tam, kjer se tolče kamen

Selca na Braču: velika, ogromna cerkev

Selca so »načeloma kopenska vasica«, zato sama vasica plaže nima, na morje, tam v bližini braškega Sumartina pa vendarle redno pogleduje. Selca so namreč nahajajo na obronkih hriba Plič, na okrog 150 metrih nadmorske višine, kar je ravno dovolj, da se radovedno opreza za belimi jadrnicami na modrem Jadranu.

Selca na Braču: velika, ogromna cerkev

Še več, v neposredni bližini Selc, na bližnji, le kilometer oddaljeni, obali se nahajata manjši turistični coni »Punitnak in Ružmarin«, ki obkrožata prekrasne plaže Radonja, Spilice in Žirje. Tam se tudi za morskega turista, uživača najde kar nekaj prekrasnih in modernih vil, apartmajev ter hišic za čudovite počitnice.

Selce so sicer upravno središče istoimenske občine, pod njihovo administrativno okrilje pa spadajo še naslednji kraji: Novo Selo, Sumartin, Povlja in Selački zaseoci (Nagorinac, Nakal, Osridtke, Podsmrčevik in Nadsela, ki pa so dandanes več ali manj zapuščeni, prebivalci so se večinoma preselili v Selca).

Do kraja Povlja je iz samih Selc okrog 7 kilometrov oziroma 10 minut vožnje z avtom, do Sumartina, ki je majhna, simpatična trajektna luka na vzhodni obali Brača, pa znaša razdalja le dobre 3 kilometre. V celotni občini, ki je velika 53 kvadratnih kilometrov, naj bi stalno živelo okrog 2.000 ljudi, v sami vasici Selce pa nekaj manj kot 1.000 ljudi.

Pogled v zgodovino nam razkrije, da se Selca v zgodovinskih dokumentih (Povaljska listina), prvič omenjajo leta 1184, takrat kot le manjše pastirsko naselje. Največji razvoj Selc se zgodi na prehodu iz 17-ega v 18-to stoletje, ko Selca s priseljevanjem ljudi iz sosednjih manjših naselij postanejo eden izmed glavnih centrov kamnoseštva in obdelave kamna nasploh.

Če vas bo kot turističnega raziskovalca pot zanesla v Selce, boste zagotovo očarani nad njihovo »osrednjo cerkvijo«, ki se nahaja v samem središču Selc. Ogromen cerkveni objekt (za tako majhen kraj) in prava vaška lepotica iz kamna je velika župnijska cerkev »Krista Kralja« (kralja Kristusa), ki pa je bila nekoč posvečena slovanskima apostoloma in verjetno zato wikipedija to župnijsko cerkev imenuje cerkev sv. Cirila in Metoda.

Ta »nenormalno velika« Cerkev je postavljena na samem glavnem trgu Selc, megalomanski projekt, projektno delo avstrijskega arhitekta Adolfa Schlaufa, pa so v Selcih zasnovali leta 1919. Temeljni kamen so postavili leta 1921, ob številnih prekinitvah del pa so cerkev dokončali leta 1955. Cerkev so prostovoljno gradili domači zidarji in klesarji, posebej omenjamo predvsem dva izredna »mojstra kamna«, Karmena Štambuka in Paška Čuleta.

Na srečo so Selca eno izmed središč braškega kamnoseštva, zato je bil tudi kamen, ki so ga vozili iz bližnjega kamnoloma, zastonj. Del te »vaške katedrale«, bazilike, je tudi zvonik, ki je visok kar 45 metrov. Notranjost cerkve krasi predvsem bronasti, 2,5 metra visok kip Kristusa, delo slavnega kiparja Ivana Meštrovića. Ta kip, imenovan tudi »Srca Isusova«, je vrhunski umetnik Selčanom daroval leta 1956. Kot zanimivost dodajmo, da so kip vlili iz ostankov vojaških granat iz druge svetovne vojne.

Iz čudovitega braškega kamna so v Selcih zgrajene tudi nekatere lepe »civilne« zgradbe: palača Štambuk (palac), Didolića dvori, zgradba Narodnega doma, občinska zgradba, hiše Bezmalinović, Štambukovi dvori. V okolici Selc pa najdemo stolp Vusio in po manjših zaselkih skorajda popolnoma zapuščene cerkvice, npr. na griču nad naseljem imenovanem Glavica stoji predromanska cerkvica sv. Nikole s kupolo, datirana v čas med 11-im in 12-im stoletjem.

Kot zadnjo, nekoliko večjo turistično zanimivost, omenjamo tudi manjši park, umeščen skorajda v sam center Selc, v katerem so postavljeni kamniti spomeniki. Ogledamo si lahko naslednja poprsja: S. Radića (delo A. Augustinčića), L. N. Tolstoja (delo J. Barde), H. D. Genschera in papeža Janeza Pavla II. (delo K. Kovačića).

Kamen  in morje (v bližini), pa ogromna cerkev seveda, to so Selca. Če se spomnimo še na braško gostoljubnost in odlično dalmatinsko gastronomijo (ne pozabite na odlično braško oljčno olje), potem imamo zagotovo dovolj razlogov, da obiščemo Selca in njegovo okolico. Pa naj bo to, dopustniško (vsaj za teden ali dva) ali pa izletniško (za dan ali dva).

Sorodni članki

Buzet, mesto tartufov

Buzet je tudi zaradi bližine idealna turistična točka slovenskega izletnika. In kakšni so njegovi turistični aduti? Vsekakor staro, obzidano mestno jedro na vrhu hribčka. Petrapilosa, Kosmata trdnjava. Čičerija. Sramotilni steber. Spomeniki glagoljaštva. Pot sedmih slapov. Športanje. In seveda gastronomija s tartufi na čelu.

Nadaljujte z branjem

Kastav, čarobno mesto na hribčku

Kastav je čudovito mestece na hribu. Kastav je kraj, kjer se boste počutili kot v srcu Toskane. Kastav je »sladak bonbonček«, ki leži blizu urbane Reke in Opatije, hrvaškega Monte Carla. Razvajajte svoje brbončice v eni od številnih restavracij mesteca Kastav in uživajte v enem izmed najlepših razgledov Kvarnerja s kozarcem vina, avtohtone belice, v roki.

Nadaljujte z branjem

Žminj, istrsko križišče

V Žminju se zdi, da vam je vsa Istra dobesedno na dosegu roke, da je vsak istrski kraj zelo blizu. Pa saj to ni čudno, saj je Žminj s svojo strateško geografsko pozicijo in številnimi cestami, ki vodijo skozenj, skorajda v samem centru istrskega dogajanja.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.