Compare Listings

Najboljše hrvaške restavracije

Liga prvakov - Liga Michelin

Rovinjski Monte je na Hrvaškem zaenkrat edini s prestižno Michelinovo zvezdico. Strogi Michelinovi inšpektorji so v začetku leta 2017 »izdali priporočilo« za 34 odličnih restavracij. Od tega jih je 12 v glavnem mestu, Zagrebu, prav tako ducat se jih, tako kot Monte, nahaja v Istri, 10 pa jih je v Dubrovniku.

Najboljše hrvaške restavracije

Z Michelinovim priporočilom se v Dubrovniku lahko dičijo naslednje restavracije: Nautika, Vapor,  360,  Stara Loza, Pantarul, Proto, Azur, Dubrovnik, Kopun i Bistro Tavulin. Zagreb je najbolj ponosen na Apetit City, Gallo, Le Bistro Esplanade, Zinfandel’s, Takenoko, Mano, Dubravkin put, Boban, Fajn, Mundoaka, Bistro Apetit in restavracijo Agava.

V Istri pa so francoski gastronomski »vodiči« dali odlične ocene naslednjim restavracijam:  Pergola, San Rocco, Marina, Damir&Ornella, Sv. Nikola, Wine Vault – Monte Mulini, Batelina, Zigante, Alla Beccacola, Konoba Morgan, Konoba Čok in Meneghetti.

Trenutno je po svetu nekaj čez 2700 restavracij, ki se ponašajo z eno, dvema, ali tremi Michelinovimi zvezdicami. Slovenija še nima restavracije z Michelinovo zvezdico, našo kulinarično čast pa čudovito rešuje najboljša svetovna kuharica (iz leta 2017), Ana Roš iz kobariške Hiše Franko.

Na enem izmed spletnih portalov smo našli naslednji podatek: »Leta 2010 je bil tako imenovani rdeči Michelinov vodič izdan za naslednje evropske države: Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo in Luxemburg, Italijo, Španijo in Portugalsko, Švico, Veliko Britanijo in Irsko. Po mnenju poznavalcev Slovenija nima možnosti za to, da bi se znašla na zemljevidu Michelinovi vodičev (baje so Hrvati talo ali drugae lobirali nekaj let, da so ocenjevalce prisilili k obisku nam sosednje države). Razlogi so v njeni majhnosti in v kulinarični mentaliteti, ki ni nagnjena k odličnosti, marveč k želji po postrežbi hrane v velikih porcijah za nizko ceno.« Sliši se grozno, kajne?

Foto: HTZ in Ivo Biočina

Kakor je znano, Michelinovi ocenjevalci restavracije ocenjujejo popolnoma na skrivaj, nenapovedano in brez velikega medijskega pompa, tega ponavadi sprožijo njegovi »objavljeni rezultati s terena«. In čemu francoski kulinarični strokovnjaki pri ocenjevanju pripisujejo največji pomen?

Zagotovo so, kljub skrivnostnosti, pomembni naslednji dejavniki:
– Zvezdico dobijo tiste restavracije, ki imajo zares dobro kuhinjo, ne glede na vrsto kuhinje.
– Zelo pomembna je kvaliteta produktov, osnovnih sestavin (mesa, zelenjave, sadja).
–  Zelo se ceni umetnost kreiranja odličnih vonjev in kuharskih tehnik.
– Samo originalnost kuhinje znajo ustvarjalci kulinaričnega vodiča še posebej cenit.
– Ne boste verjeli, pomembna je tudi cena jedi (in vin). Jedilnik mora biti tudi po višini cen posameznih jedi pravilno »umeščen«. Seveda, to pomeni, da v določenem okolju (mestu, kraju) cena ne sme biti previsoka, merilo za to pa je to število gostov, ki ni nepomembno.

Hrvaška javnost se je po objavi ocen Michelinovih kulinaričnih strokovnjakov npr. zgražala, ker med, vsaj priporočenimi restavracijami, niso našli razvpite šibeniške restavracije Pelegrini. Pa tudi ne naslednjih zastavonoš hrvaških kulinaričnih dobrot: Plavega podruma, Bevande, Male hiže … Mimogrede, hrvaška kulinarična novinarska peresa med najboljšimi dalmatinskimi restavracijami redno omenjajo tudi naslednje restavracije: Paradigma (Split), Foša (Zadar), Kadena (Split), Boškinac (Pag), konoba Nikola (Stobreč), Fešta (kornatski otok Žut).

Andrej Barbieri, eden izmed največjih kulinaričnih strokovnjakov na celotnem Balkanu, je tudi stopil v bran Pelegrinija. Barbieri, tako mimogrede, kara francosko kulinarično inšpekcijo, ter se sprašuje, zakaj niso podelili kakšne prestižne zvezdice tudi slovenskemu kuhanju, saj – tako vsaj trdi Barbieri – lahko tudi med slovenskimi restavracijami najdemo kakšno, ki je polna presežkov. Barbieriju so na pomoč priskočili tudi nekateri hrvaški novinarji, ki visoko letečim Francozom očitajo tudi dejstvo, da so dali na popis priporočenih restavracij celo tri takšne, ki so, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, že zaprte?!

Foto: HTZ in Ivo Biočina

Slovenski bloger Had je Michelinovo ocenjevanje še dodatno razsvetlil: »Največje število Michelinovih zvezdic, 600, je v Franciji, na drugem mestu pa je Japonska, ki ima 419 restavracij, ki se ponašajo z njihovimi zvezdicami. Italija na tretjem mestu ima 333 restavracij, ki se ponašajo s to prestižno oceno. Kriteriji, po katerih Michelinovo ocenjevalci ocenjujejo restavracije, so skrivnost. Vendar je v javnost pred leti prišel podatek, da pri restavracijah z eno, ali dvema zvezdicama ocenjevalci ocenjujejo samo hrano, medtem ko pri restavracijah s tremi zvezdicami ocenjujejo vse – od infrastrukture, osebja, sloga …« Pa to drži? No, mogoče.

Zagotovo pa drži, kar je na svoji spletni strani o z zvezdico nagrajeni restavraciji zapisal MMC RTVSLO: »Monte v samem središču Rovinja, tik pod baziliko sv. Evfemije, suvereno vodita domačin Danijel Dado Đekić in njegova nizozemska soproga Tjitske. Đekičeva že leta navdušujeta z vrhunsko, moderno kulinariko, ki navdih išče v okolici in morju, pri tem pa nikdar nista iskala bližnjic in sta še v času, ko so se druge hrvaške restavracije prebijale z malce bolj povzdignjeno kulinariko, gostom postregla s tremi pozdravi iz kuhinje in atraktivno prezentacijo.«

In še dodatni info: pethodni degustacijski meni v Monteju stane 83 evrov, sedemhodni pa 94 evrov. Za primerjavo: pethodni meni pri Roševi v Hiši Franko stane 70 evrov, devethodni pa 90. Drugače pa dodatno brskanje za zanimivimi podatki razkrije, da na »civilizacijskem zahodu«, npr, v francoskem Lyonu trije hodi (seveda brez vina!) stanejo tudi med 150 in 200 evri na osebo.

Foto: HTZ

Se pa kuharji oziroma restavracije še kako borijo za te »zlata vredne nagrade«, saj zvezdica »skorajda avtomatično« pomeni, da  se bo obisk v restavraciji povečal mogoče tudi za več kot pol. Ali nas potem čudi, da so nekateri kuharji, za Michelinove zvezdice celo umirali. Zgodovina namreč uči, da je kuhar Bernard Loiseau naredil samomor, ko mu je leta 2003 grozilo, da mu bodo strogi francoski inšpektorji odvzeli zvezdico ali dve.

Na koncu tega kulinaričnega zapisa lahko le družno, skupaj z ostalimi mediji, ugotovimo, da je uvrstitev hrvaških restavracij v Michelinovo izdajo še en korak k potrditvi gastronomije kot enega ključnih delov hrvaškega turizma. Vsekakor pa si kot turisti lahko le želimo in upamo, da bo tudi v manj dragih hrvaških restavracijah postrežena odlična hrana z dobrimi domačimi sestavinami.

Sorodni članki

Na morje že marca, aprila, maja?

Na morje že pomladi

Poznam Slovence, ki bi bili na morju nonstop. Poznam ljudi, ki bi šli na (hrvaško) morje samo julija ali avgusta. Poznam ljudi, ki nikakor ne bi šli na morje julija ali pa avgusta, ti ponavadi prisegajo na malo manj vroča meseca junij in september.

Na morje že pomladi

Poznam Slovence, ki bi bili na morju nonstop. Poznam ljudi, ki bi šli na (hrvaško) morje samo julija ali avgusta. Poznam ljudi, ki nikakor ne bi šli na morje julija ali pa avgusta, ti ponavadi...

Preberi več