Compare Listings

Najboljše hrvaške restavracije so …

Vodič-i po odličnih restavracijah

Katere so najboljše restavracije na Hrvaškem? Zagotovo so med njimi tiste, ki so prejele Michelinovo zvezdico. Najbolj prestižno svetovno znano gastronomsko priznanje imajo trenutno v svoji lasti naslednje hrvaške restavracije: Rovinjski Monte, šibenski Pelegrini in restavracija 360º v Dubrovniku. Na koncu teksta dodajamo zares dolg in izčrpen spisek odličnih restavracij ter tudi popoln spisek različnih vodičev po Hrvaški.

Najboljše hrvaške restavracije so …

V letu 2018 ima Hrvaška torej že tri restavracije z Michelinovo zvezdico (po nogometno, v kulinarični Ligi prvakov), kar 55 restavracij je prejelo Michelinovo priporočilo, v letu 2018 pa so bile na Hrvaškem prvič dodeljena tudi Michelinova priznanja Bib Gourmand, ki jih prejmejo restavracije, ki ponujajo kvalitetne menije po sprejemljivih cenah. Popoln spisek najboljših »Michelinovih restavracij na Hrvaškem« objavljamo proti koncu prispevka.

Že več kot 100 let izkušenj v ocenjevanju restavracij imajo kritiki pri Michelinovem gastronomskem vodiču. Več kot očitno je, da za tem projektom stoji zelo izkušena in uigrana ekipa profesionalcev. Dokaz več o pomembnosti tega vodiča je dejstvo, da Michelin priporoča več kot 20 tisoč restavracij v 30 različnih državah sveta.

Kakor je znano, Michelinovi ocenjevalci restavracije ocenjujejo popolnoma na skrivaj, nenapovedano in brez velikega medijskega pompa, tega ponavadi sprožijo njegovi »objavljeni rezultati s terena«. In čemu francoski kulinarični strokovnjaki pri ocenjevanju pripisujejo največji pomen?

Foto: HTZ in Ivo Biočina

Zagotovo so, kljub skrivnostnosti, pomembni naslednji dejavniki:
– Zvezdico dobijo tiste restavracije, ki imajo zares dobro kuhinjo, ne glede na vrsto kuhinje.
– Zelo pomembna je kvaliteta produktov, osnovnih sestavin (mesa, zelenjave, sadja).
–  Zelo se ceni umetnost kreiranja odličnih vonjev in kuharskih tehnik.
– Samo originalnost kuhinje znajo ustvarjalci kulinaričnega vodiča še posebej cenit.
– Ne boste verjeli, pomembna je tudi cena jedi (in vin). Jedilnik mora biti tudi po višini cen posameznih jedi pravilno »umeščen«. Seveda, to pomeni, da v določenem okolju (mestu, kraju) cena ne sme biti previsoka, merilo za to pa je to število gostov, ki ni nepomembno.

Kriteriji, po katerih Michelinovo ocenjevalci ocenjujejo restavracije, so skrivnost. Vendar je v javnost pred leti prišel podatek, da pri restavracijah z eno, ali dvema zvezdicama ocenjevalci ocenjujejo samo hrano, medtem ko pri restavracijah s tremi zvezdicami ocenjujejo vse – od infrastrukture, osebja, sloga …« Pa to drži? Seveda!

Italijan Niko Romito, chef restavracije Reale, ki se ponosno hvali s tremi »zvezdnimi mišelinkami«, je povedal, kaj je potrebno vsaj za eno krvavo prisluženo Michelinovo zvezdico: »Za zvezdico je potreben perfekcionizem, izredno veliko truda in dela, vztrajnost in pa tudi trma, in seveda, kar je najvažnejše, strast in ljubezen do kuhanja«.

Slovenski bloger Had je Michelinovo ocenjevanje leta 2017 še dodatno razsvetlil: »Največje število Michelinovih zvezdic, 600, je v Franciji, na drugem mestu pa je Japonska, ki ima 419 restavracij, ki se ponašajo z njihovimi zvezdicami. Italija na tretjem mestu ima 333 restavracij, ki se ponašajo s to prestižno oceno. Trenutno je po svetu nekaj čez 2700 restavracij, ki se ponašajo z eno, dvema, ali tremi Michelinovimi zvezdicami.

Foto: HTZ in Ivo Biočina

Slovenija še nima restavracije z Michelinovo zvezdico, našo kulinarično čast pa čudovito rešuje najboljša svetovna kuharica (iz leta 2017), Ana Roš iz kobariške Hiše Franko. Da bi projekt ocenjevanja na Slovenskem sploh štartal, bi morala Slovenska turistična organizacija, po vzoru Hrvatov, v Pariz nakazati določeno vsoto (baje vsaj 100.000 evrov?!), da bi se strogi kuharski ocenjevalci sploh odpravili na kulinarični pregled slovenske gastronomije.

Zagotovo se pa lahko strinjamo s spletnim portalom RTV SLO, ki je zapisal: »Michelinove zvezdice bi Slovenijo samodejno vpisale na gastronomski zemljevid sveta, restavracijam prinesle zahtevnejše goste z globljim žepom, v državo pa pripeljale kulinarične turiste, ki so se izkazali za tisti segment, ki običajno zapravlja največ. In prav to pa je navsezadnje cilj vsake države, ki se označuje za butično, ne množično destinacijo«.

In še dodatni info: pethodni degustacijski meni v Monteju stane 83 evrov, sedemhodni pa 94 evrov. Za primerjavo: pethodni meni pri Roševi v Hiši Franko stane 70 evrov, devethodni pa 90. Drugače pa dodatno brskanje za zanimivimi podatki razkrije, da na »civilizacijskem zahodu«, npr, v francoskem Lyonu trije hodi (seveda brez vina!) stanejo tudi med 150 in 200 evri na osebo. Seveda te zadnje podatke o cenah vzemite z rezervo, vse se lahko spremeni »čez noč«.

Se pa kuharji oziroma restavracije še kako borijo za te »zlata vredne nagrade«, saj zvezdica »skorajda avtomatično« pomeni, da  se bo obisk v restavraciji zelo povečal. Ali nas potem čudi, da so nekateri kuharji, za Michelinove zvezdice celo umirali?! Zgodovina namreč uči, da je kuhar Bernard Loiseau naredil samomor, ko mu je leta 2003 grozilo, da mu bodo strogi francoski inšpektorji odvzeli zvezdico ali dve.

Foto: HTZ

Spisek najboljših »Michelinovih restavracij na Hrvaškem«:

Zvezdice:
Monte, Rovinj
360°, Dubrovnik
Pelegrini, Šibenik

Michelin, priporočila:
Marina, Novigrad
Damir & Ornella, Novigrad
Konoba Čok, Novigrad
Konoba Buščina, Umag
Badi, Umag
Meneghetti, Bale
Pergola, Zambratija
San Rocco, Brtonigla
Konoba Morgan, Brtonigla
Sv. Nikola, Poreč
Wine Vault, Rovinj
Zigante, Livade
Boškinac, Novalja
Draga di Lovrana, Lovran
Batelina, Banjole
Alla Beccaccia, Valbandon
Apetit City, Zagreb
Zinfandel’s, Zagreb
Takenoko, Zagreb
Mano, Zagreb
Dubravkin put, Zagreb
Boban, Zagreb
Mundoaka, Zagreb
Bistro Apetit, Zagreb
Agava, Zagreb
Gallo, Zagreb
Le Bistro Esplanade, Zagreb
Noel, Zagreb
Bistro Tavulin, Dubrovnik
Dubrovnik, Dubrovnik
Kopun, Dubrovnik
Nautika, Dubrovnik
Vapor, Dubrovnik
Stara Loza, Dubrovnik
Pantarul, Dubrovnik
Proto, Dubrovnik
Above 5, Dubrovnik
Zuzori, Dubrovnik
Pjerin, Dubrovnik
Dvor, Split
Kadena, Split
Zrno Soli, Split
Zoi, Split
Kaštel, Zadar
Foša, Zadar
Konoba Boba, Murter
LD Terrace, Korčula
Filippi, Korčula
Apolon, Starigrad
Jeny, Tučepi
Muzej Okusa, Osijek
Club Waldinger, Osijek
Mon Ami, Velika Gorica
Bedem, Varaždin
Mala Hiža, Mačkovec

Michelinova priznanja Bib Gourmand:
Konoba Mate, Korčula
Dunav, Ilok
Vuglec Breg, Krapina
Konoba Fetivi, Split

Foto: http://hrturizam.hr/.

Seveda pa Michelinovi strokovnjaki niso edini, ki dajejo ocene najboljšim restavracijam (na Hrvaškem). Obvezno za pogledat so še naslednji medijski projekti, spletne strani itd.:
– Dobro hrano v Istri prepoznavajo lokalni strokovnjaki na spletnem naslovu: http://www.istria-gourmet.com/si/domaca.
– Ob Michelinu je hrvaške restavracije ocenjeval še en ugleden svetovni gastronomski vodič. Več o Gault&Millau (Hrvaška 2018) najdete na spletnem naslovu: https://hr.gaultmillau.com/. Filozofija blagovne znamke Gault&Millau, ki je aktualna že več kot 50 ustvarjalnih let, je: »Luksuz je v kvaliteti, ne v ceni«.

– Skupni projekt Jutarnjega lista in Vinarta tudi išče najboljše med najboljšimi restavracijami (z dodatnimi značkami »prijatelj vina). Projekt Dobri restorani je enostavno dosegljiv na spletni strani http://www.dobri-restorani.hr/.
– S hrano in pijačo na Hrvaškem se ukvarja tudi spletna stran https://www.gastronaut.hr/. Tam preko projekta Restaurant Croatica iščejo 100 najboljših, vodilnih hrvaških gostiln, restavracij. Že preko dvajset glasovanj so organizirali, da bi potem lahko stiskali prepričljiv seznam vseh odličnih »Restaurant Croatica«, več na tej povezavi: https://www.gastronaut.hr/100-vodecih-restorana/.
– Za konec zanimivih in zelo relevantnih povezav dodajmo še https://plavakamenica.hr/. Tam najdemo veliko skupino novinarjev, sommelierjev, enologov, kuharskih chefov in ostalih gastronomskih strokovnjakov. Tudi pri Plavi kamenici ponujajo »prvi hrvaški digitalni vodič z relevantnimi ocenami restavracij«, to je The Truffle. Vodič The Truffle najdete na spletnem naslovu: http://www.croatiangastronomy.com/hr/.

Na koncu tega daljšega kulinaričnega zapisa lahko le družno, skupaj z ostalimi mediji, ugotovimo, da je uvrstitev hrvaških restavracij v Michelinovo, pa tudi Gault&Millau, tiskano izdajo le še en zelo pomemben korak k potrditvi gastronomije kot enega ključnih delov hrvaškega turizma. Tudi pozornost, ki jo celotni hrvaški splet namenja gastronomiji, je pohvale vreden.

Vsekakor pa si kot turisti lahko le želimo in upamo, da bo tudi v manj dragih in prestižnih hrvaških restavracijah postrežena odlična hrana z dobrimi domačimi sestavinami. Tudi poseben seznam takšnih restavracij bi bil zelo koristen, kajne?! Ali pa je že kje objavljen? Povejte, komentirajte, pohvalite svojo gostilno, restavracijo, »kmečki turizem« ali vinoteko. Pa dober tek in na zdravje!

Objavljeno

Sorodni članki

Za dobro jutro, lep dan

Hrvaška glasba v naših srcih

Hrvaško glasbo radi poslušamo. Hrvaška glasba je zelo cenjena tudi v Sloveniji. Zato smo se vriskajoč podali na brezpotja svetovnega spleta in iz njega potegnili obstoječe sezname najbolj oboževanih hrvaških pesmi.

Hrvaška glasba v naših srcih

Hrvaško glasbo radi poslušamo. Hrvaška glasba je zelo cenjena tudi v Sloveniji. Zato smo se vriskajoč podali na brezpotja svetovnega spleta in iz njega potegnili obstoječe sezname najbolj...

Preberi več
Ljudi je vse manj!

Ali lahko hrvaški turizem traja 365 dni v letu?

Za portal hrturizam.hr piše Miki Bratanić, mi pa hvaležno prevajamo: »Po mojem nestrokovnem mnenju bi morali zastaviti ustreznejše vprašanje: Zakaj v celotni Hrvaški turizem ne more trajati 365 dni v letu?«

Ali lahko hrvaški turizem traja 365...

Za portal hrturizam.hr piše Miki Bratanić, mi pa hvaležno prevajamo: »Po mojem nestrokovnem mnenju bi morali zastaviti ustreznejše vprašanje: Zakaj v celotni Hrvaški turizem ne more trajati...

Preberi več
Turizmofobija na Hrvaškem

Turizmofobija

V tekstu Nedo Pinezić razloži takole: »Četudi pa delo v turizmu je, so plače, ob ogromno nadurah in v težkih pogojih, nizke. Slabi vplivi turizma na življenje lokalnega prebivalstva se kopičijo že leta in desetletja in ko enkrat prestopijo mejo potrpežljivosti, se pojavi turizmofobija“.

Turizmofobija

V tekstu Nedo Pinezić razloži takole: »Četudi pa delo v turizmu je, so plače, ob ogromno nadurah in v težkih pogojih, nizke. Slabi vplivi turizma na življenje lokalnega prebivalstva se...

Preberi več