Sutivan, življenje z mačko

Sutivan ima mačko v zvoniku? Na vrhu cerkve? Da, tako vsaj pravi braška urbana legenda, Mi vam bomo stopnjo radovednosti povečali z nekaj približno prevedenimi uvodnimi stavki: Če vprašate starejše prebivalce okoliških braških mest in celo bližnjih otokov in obale, zakaj je Sutivan, po domače Stivan, na otoku Braču poseben, bo večina odgovorila, da ima Stivan “mašku u kampanel“.

Običajno ga spremlja dodatek: “Hobotnica ni riba in Bračanin ni človek!”, ki pa ga bomo prezrli in si od tega zapomnili le hobotnico, ki je pomembna za našo zgodbo o “maški (mački)”.

Celotno, krasno zgodbo lahko na straneh sutivanske turistične skupnosti preberete, če kliknete na to odebeljeno modro povezavo. Sedaj pa pozabimo na mačko v zvoniku in se lotimo turističnega spoznavanja Sutivana.

Sutivan (Stivan) od dalmatinskega Splita deli le 7 morskih milj. Če boste pogledali zemljevid, boste videli, da je Sutivan postavljen v »skorajda ravni črti, južno od Splita«. Na otoku Braču je Sutivanu najbližje mini naselje Mirca (5 km), še bolj vzhodno leži trajektni Supetar (slabih 9 km). Južneje od Sutivana najdemo dvojna Bobovišća (5 km), Ložišća (7 km) in jadralno Milno (12 km).

Za lažjo orientiranost navedemo še, da je od Sutivana do Bola na južni strani otoka Brača 41 km (okrog 50 minut vožnje z avtom), do kolesarskega braškega raja, razgledne Vidove Gore, pa je dobrih 23 kilometrov.  Na popolnoma drug konec Brača, do Sumartina (trajekt do Makarske), je nekaj manj kot 50 kilometrov.

Hrvaški spletni viri nam razkrijejo, da je Sutivan z nekaj več kot 800 prebivalci ena izmed najmanjših hrvaških občin. Pokriva le 2.181 hektarjev zemeljske površine, edino občinsko naselje Sutivan je zraslo v zalivu Vičja luka. Omembe vredni so še naslednji lepi zalivi: Stiniva, Livka, Stipanska, Borak. Večje, plaže pa so poimenovane takole: Sutivan, Majakovac, Justitija, Erot – FKK (ki je – očitno – namenjena nudistom), Likva, Bunta, Stipanska ,Vičja Luka, Bistrica, Grgina, najde pa se tudi plaža za pse.

Turističnih znamenitosti v Sutivanu ni »na pretek«, pa še te so »relativne majhne«, zagotovo pa lahko v »njihovo obrambo« brez zadržkov zapišemo, da zelo prisrčno vplivajo na samo turistično vzdušje Sutivana. Sprehodimo se torej po znamenitostih Sutivana:

1. Cerkev Uznesenja Marijina oz. župnijska cerkev. Pod prvo točko bomo, že zaradi tega ker, če pogledamo Sutivan z morja (ali dolgega pomola), »fotografsko silhueto« kraja morebiti najbolj označuje prav cerkev Vznesene Blažene Device Marije. Cerkev »Uznesenja Marijina« je bila zgrajena v obdobju od leta 1576 do leta 1590.

To »centralno sutivansko cerkev« so leta 1772 krajani še povečali in dvignili ter jo razširili na zahod. Leta 1800 se je začela gradnja zvonika, na njegovem vrhu je značilna »rdeča kapa« (podobno lahko vidimo še na nekaterih zvonikih/cerkvah po bližnjih krajih), 200-obletnico dokončanja visokega zvonika so obeležili v letu 2013.

2. Tudi v točki dva ostajamo na polju sakralnega. Turisti menijo, da se splača pogledati pokopališče in katakombe. Novo pokopališče Stivan (leta 2013 je bila njegova 100-letnica), je oblikoval Alfred Nonveiller, znano pa je kot eno najlepših pokopališč na otoku Brač in širše. Pokopališče je razdeljeno na štiri enaka polja s kapelo na sredini pokopališča, druga kapela pa je postavljena nad vhodom v katakombe.

3. Na območju Sutivana je bilo postavljeno nekaj kapelic, toda posebne »turistične« omembe je vredna predvsem cerkvica svetega Roka, ki je postavljena na istoimenski hrib. Tudi ta cerkev, skorajda kot župna, dopolnjuje vizuro Sutivana, še posebej s pogledi iz morja. Sv. Rok ali St. Roko, ki je po tradiciji znan kot zaščitnik pred kugo in drugimi nalezljivimi boleznimi, je kugo pregnal iz Sutivana. Med svojim delom je padel ter si poškodoval koleno, ki še vedno krvavi na čudovitem lesenem kipu, ki ga vsako leto 16. avgusta v povorki za teden dni odnesejo v župnijsko cerkev.

4. Kavanjinovi dvori. Poletna rezidenca družine Kavanjin, splitskih plemičev, je bila zgrajena med letoma 1690 in 1705. Kot zanimivost dodajmo, da je bil Jerolim Kavanjin eden največjih hrvaških baročnih pesnikov, ki je v svoji vikendici v Sutivanu napisal najobsežnejšo pesem hrvaške literature z 32.724 verzi Bogatstvo in revščina, ki pa nima umetniške vrednosti.

Ta razkošen kompleks so v stoletjih »izdatno popravljali in renovirali«, nazadnje v 70-ih letih 20 stoletja, zato ga sedaj ne moremo občudovati v originalni obliki. Danes se »gospodarski del dvorov«, tlakovani del dvorišča, uporablja kot oder za poletne programe Stivanovega kulturnega poletja. Na južnih vratih graščine je vrezan eden od današnjih simbolov Sutivana, latinski napis OSTIVM NON HOSTIVM (vrata so odprta samo za prijatelje).

5. Kula Marijanovića (obrambni stolp Marijanovićevih) je zaradi svoje lege, vzhodni del luke, pa tudi svoje sončne ure na fasadi, zelo pogost fotografski motiv Sutivana.

Ime je ta obrambni stolp dobil po Marjanovićih, begunski družini iz Poljic (16. stoletje). Marijanovići so zaradi svojega poguma, ki so ga pokazali v bitkah s Turki, pridobili številna braška posestva, tudi tega v Sutivanu, ki je bilo sestavljeno iz stanovanjske stavbe, na katero se je pozneje opiral Kavanjinov dvor, in obrambnega stolpa na morskem obrežju, imenovanega “kaštil”.

6. Nekatere druge manjše (ali težje dostopne) znamenitosti so še:

– »Aleja palmi«, sprehajališče skozi drevored palm.
– Ilić dvor. Sklop hiš Ilić je bilo večje domovanje plemiške družine Ilič, ki je obogatela zaradi svoje predanosti Benečanom, ki so redno bili bitke s Turki. Kompleks ima na južni strani velik park, ki je danes urejen v modernem slogu. Kompleks stavb Ilić dvor je bil že »zdavnaj« kulturno zaščiten, pred leti je bil dosledno in prekrasno obnovljen, v njem je zaživel luksuzni hotel Lemongarden.
– Sklop hiš Definis. Ob Ilićevih in Kavanjinovih dvorih je to tretji plemiški kompleks hiš. Je zaščiten spomenik kulture, stoji v ožjem središču Sutivana, dober pogled na hiše Definis pa se nudi iz knjižnice Sutivan, ki ima prostore v sosednji zgradbi.

– Mlin (postavljen tik ob morju). Stolp nekdanjega mlina – vetrnica družine Ilić iz začetka 19. stoletja je najbolje ohranjen od vseh 125 žitnih mlinov, ki jih je bilo nekoč okoli 1800 na otoku Braču.
– Most Franje Josipa. Kakor lahko sklepamo že iz imena mostu, postavili so ga v čast (donacije) avstroogrskega kralja.
–  Vela Lokva je velik, kamnit zbiralnik pitne vode. Izredno pomembno je bil vse do leta 1970 (ko so Brač in kopno vendarle končno povezali z vodovodno cevjo). Če bi v vodnjakih v samem Sutivanu zaradi suše zmanjkalo vode, so morale ženske dnevno tovoriti pitno vodo iz dveh kilometrov oddaljene Vele Lokve. Si predstavljate ta težak fizični napor braških žena (na žgočem poletnem soncu)?

– Na Golom brdu je v spominskem parku postavljen kip Kameni vitez kipara Lovre Jakšića. Postavili so ga v spomin na mrtve med »hrvaško domovinsko vojno«. Na tem protiletalskem položaju sta bila leta 1991 ubita domačina Nikša Dragičević in Luka Martinić, ranjeni so bili še trije domačini.
– Če boste pohajkovali po samem Sutivanu, se lahko ustavite in osvežite ob dveh lepih kamnitih fontanah.
– Tudi morje skriva svoje zgodovinske skrivnosti. Če ste potapljač, se boste z avanturistično avanturo potopili vse do »antičnih časov«.
– Če imate (majhne) otroke obvezno obiščite Naravni park Sutivan. »Park prirode Sutivan« je manjši, zasebni živalski vrt, v katerem pa otroci zelo uživajo. O njem smo že objavili en članek, ki nosi naslov: Kakšne barve je krava: rjave ali vijolične?

O sami zgodovini Sutivana ne bomo kaj dosti razpredali (glej wikipedijo), tukaj bomo objavili le dve zanimivi zgodovinski dejstvi. Prvič: Ime Sutivan je uradno ime, ki izhaja iz imena zgodnjekrščanske bazilike Sanctus Johannes, čeprav domačini in drugi otočani kraj imenujejo skorajda izključno Stivan, v tej obliki pa se pojavlja tudi v različnih zgodovinskih dokumentih.

Drugič: Skozi zgodovino se je prebivalstvo Sutivana večinoma ukvarjalo z ribolovom in kmetijstvom (še leta 1893 je Sutivan proizvedel približno 9.300 hektolitrov vina in 3.500 hektolitrov olja, kar je bila 1/4 celotne proizvodnje otoka Brača). Ko pa je zaradi bolezni trte in t.i. vinske klavzule kmetijstvo zelo oslabilo, je veliko število prebivalcev Sutivana konec 19-ega in začetek 20-ega stoletja emigriralo v severno in južno Ameriko.

Za konec teksta o Braču bomo objavili del promo besedila, ki ga je o svojem Sutivanu sestavila lokalna turistična skupnost: »Na Braču, največjem hrvaškem otoku oljk in marmorja, leži majhno, nežno in pravljično naselje Sutivan. Sutivan je miren, lep kraj, ki vsem popotnikom zelo gostoljubno ponuja užitek odkrivanja njegovih čarov. Gneče, hitrosti in hrupa ni, zato lahko obiskovalci okusijo pravi, pristni okus, vonj in kolorit Dalmacije, dobrote njene kuhinje in idilično lokalno življenje«.

V prid počitnikovanja v Sutivanu govori tudi nagrada iz leta 2018, takrat je bil namreč Sutivan izbran za »najboljše avtentično ‘malo misto’ na Jadranu. “Pri nas ni množičnega turizma. Občinski svet je izrecno omejil apartmanizacijo, v prostorskih dokumentih se zelo strogo določa gradnja novih objektov. Naš cilj je kakovost,” je dejala direktorica TZ Sutivan Tončica Tonšić.

Ustvarjalcem spletnih vsebin na www.pag.si bo Sutivan ostal v spominu zaradi »dveh mačk«. Najprej tiste v zvoniku osrednje cerkve. Potem pa zaradi »mačka«, ki smo ga morali še dolgo »zdraviti«, ker nas je takoj opijanil počitniški šarm Sutivana oz. Stivana.

Ps. za fotografije se uredništvo www.pag.si, slovenskega portala o hrvaškem turizmu, zahvaljuje turistični skupnosti Sutivan. Dodajamo, da je avtor naslovne fotografije Franjo Mlinac.