Drvenik, biser Makarske riviere

Drvenik sestavljata dve naselji, Gornja in Donja Vala, ki sta približno kilometer oddaljeni drug od drugega (med njima poteka tudi ozka prekrasna obmorska sprehajalna pot).  Donja Vala leži na severu, Gornja Vala pa na jugu. V Drveniku, Donji Vali, je tudi trajektno pristanišče, od koder vozijo trajekti do Sućuraja na otoku Hvaru (le 6 kilometrov). Ob obeh naseljih teče slavna cesta, nam že znana jadranska magistrala.

V Drveniku, pod prekrasnim Biokovim, vsaj tako trdijo spletni viri, stalno živi okrog 500 prebivalcev. Prebivalstvo se ukvarja z ribištvom, vinogradništvom, oljkarstvom in – seveda – zmeraj pomembnejšim turizmom (največ gostov leta in leta prihaja iz Poljske, Češke). Administrativno Drvenik spada v občino Gradac (mimogrede, ta je od Ploč in izliva Neretve oddaljen kakšnih 15 kilometrov).

Južno od Drvenika so nanizani kraji Zaostrog (dobre 3 kilometre), Podaca (slabih 8 kilometrov), Brist (9 kilometrov) in nekoliko večji Gradac (12 kilometrov). Severno od Drvenika se nahajata Živogošče (10 km), še nekoliko dlje (13 kilometrov) so Igrane. Za lažjo predstavo, Makarska je od Drvenika oddaljena slabih 25 km oziroma okrog pol ure vožnje z avtomobilom, do Splita je 90, do Dubrovnika pa 123 kilometrov.

In v povezavi z avtomobili, prometom, je Drvenik (vsaj zame osebno), pravi biser Makarske Riviere. Za razliko od npr. že omenjene Makarske, pa Tučepov, Podgore, Baške Vode, Brel itd. se v Drveniku parkirišče najde popolnoma zlahka. Prekomerna gradnja počitniških hiš, apartmajev, družinskih hotelov v Drveniku je namreč zaenkrat (tekst pišemo avgusta 2020, v času korona krize), hvalabogu, še pod preudarno kontrolo lokalnih oblasti.

Marsikomu, ki pozna kraje »severne Makarske riviere«, bo slika mnogo bolj plastična, če poudarimo, da v Drveniku (torej v Donji in Gornji Vali) sploh (še) ni zgrajenih turističnih objektov iznad jadranske magistrale. Še več, tako v Donji kot Gornji Vali zlahka najdemo t.i. zelene otoke, avtomobilska pločevina in slaba urbanistična slika (z mnogo preveč betona na premajhnem prostoru!) nikakor ne pokvarita prvega vtisa, ko se zapeljemo v »drveniški obmorski naselji«.

Pa tega vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja tega ni bilo možno narediti. Lepo urejena spletna stran turistične skupnosti Drvenik navaja takole: »Šele po močnem potresu, leta 1962, so prebivalci Drvenika iz naselja Staro Selo ob vznožju strme planine Rilić, to je južni del Biokova, na sami morski obali, v dveh idiličnih, sončnih zalivih zasnovali drveniško Donjo in Gornjo Valo«.

Drvenik, torej njegovo Staro selo, se v zgodovinskih dokumentih prvič omenja v 13. stoletju. Drvenik je kraj, ki se lahko pohvali tudi z nekaterimi zgodovinskimi in arheološkimi pomniki. Najbolj zanimivi so ostanki obrambnega stolpa Gradina (iz 17. stoletja, Turki so utrdbo že leta 1686 osvojili in požgali, vidna je iz obale)  in cerkev sv. Jurja iz 14. stoletja (najprej v gotskem kasneje baročnem slogu, v samih zidovih cerkve so vzidane srednjeveške nagrobne plošče – stećki, leta 1976 je bila cerkev razglašena celo za kulturni spomenik).

Omembe vreden je tudi spomenik nesrečni ljubezni “Kostanićev grob” iz 15. stoletja. Na visokem stećku so izklesani obrisi figur dveh konjenikov in dekleta med njima. Gre za upodobitev resnične zgodbe, za ljubezen in naklonjenost mlade Anđelije sta se borila lokalni mladenič Ljubomir in zavojevalski Turek. Domačini nas opozorijo tudi na lokalno pot, ki je vodila preko Biokova, tukaj pa naj bi baje italijanski potopisec in etnograf Alberto Fortis, po ustnem izročilu domačinov, prvič zapisal slavno pesnitev Hasanaginico.

Med Donjo in Gornjo Valo, na obronkih hriba Plišivac, je bila leta 1965 postavljena nova cerkev. Staro cerkev so namreč morali leta 1964, zaradi gradnje jadranske magistrale, porušiti. Vse do leta 1998 se je cerkev imenovala po »Gospe od Karmela«, takrat pa so jo na veliko željo domačinov preimenovali v cerkev svetega Roka (enako se je imenovala tudi porušena cerkev). V njo na mašo med poletjem zahajajo tudi verni turisti (cerkveni obred je vsako nedeljo ob 10.30).

Nasploh pa tudi tistim, ki imate radi aktivne počitnice, v Drveniku ne bo nikoli dolgčas. Zagnani turistični delavci opozarjajo na naslednje dopustniške aktivnosti: sprehajanje in planinarjenje (npr. vzpon na »Drveničke stine« in bližnji vrh Sokolić na 788 metrih nadmorske višine); plezanje v skalah (v bližine porušenega obrambnega sestava Gradina se nahajata dve urejeni plezalni steni za začetnike); kolesarjenje (pa naj si bo to tisto, »turistično« lagodno, ob sami obali ali pa za kolesarske adrenalinske odvisneže, ki bodo na pobočjih Biokova našli lažje, pa tudi težje, »downhill steze«).

Če no morete brez košarke ali nogometa, ne skrbite, v Drveniku najdete zelo lepo igrišče za oba športa. Tudi na »cicibane« v Drveniku niso pozabili, na voljo je nekaj manjših, »luštnih« otroških igrišč. Seveda si v Drveniku lahko sposodite tudi kajak in se podate na aktiven, krajši ali daljši, morski izlet.

Večina dopustnikov pa bo, seveda, dopust preživela – več ali manj – na plaži. In edina skrb, ki jo bodo imeli, katero plažo izbrati. Nekatere ponujajo mir in tišino, druge pa tudi zelo, zelo solidno »barsko« in gostinsko ponudbo in številen izbor opreme za zabavo na morju.

Turistična skupnost Drvenik, ki v svoji skrbi ni pozabila na invalidne osebe, nudiste, pse in njih lastnike, na spletu  elegantno opozori na najbolj obiskani plaži v obeh naseljih: plaža Donja Vala in plaža Gornja Vala. Seveda pa omeni tudi tiste pomembnejše, ki se skrivajo v čudovitih zalivih Vira, Duba in Lučica. Vse plaže so prodnate, velika in čudovita borova drevesa pa tudi ob največjih poletnih vročinah zagotavljajo idealno počitniško senco za vsakega turista. Verjemi, tudi zate!

Ps. Za vso nudeno pomoč in fotografije se uredništvo www.pag.si iskreno zahvaljuje turistični skupnosti Drvenik.