Metković, hrvaška Kalifornija

Metković, z okrog 16 tisoč prebivalci, je drugo največje mesto Dubrovačko-neretvanske županije (za Dubrovnikom, seveda), ki se razprostira ob sami obali Neretve in je upravno, gospodarsko in kulturno središče doline Neretve. Mesto Metković leži skorajda ob sami bosanski meji, do izliva Neretve v morje (Ploće) pa je približno 20 kilometrov.

Če hočemo mesto Metković še bolje geografsko umestiti, navedemo npr. naslednje podatke: do mesta Makarska je okrog 77 kilometrov (ura in 20 minut avtomobilske vožnje), do Dubrovnika je nekaj manj kot 100 km (ura in 40 minut), Ston na Pelješcu je oddaljen 57 km (slaba ura vožnje). Čez mejo, v Bosni in Hercegovini, je do romarskega središča Medžugorje dobrih 30 km (tričetrt ure vožnje) in do slavnega mostu v Mostarju je 50 km (slaba ura vožnje).

Do mesta Metković se lahko torej najlažje pripeljemo po avtocesti A1 ali pa po jadranski turistični cesti, magistrali (D8-D9). Če radi plujete, pa spomnimo, da je v samem središču mesta pristanišče. Je pa bilo področje mesta Metković pomembno prometno vozlišče že od antičnih časov. Sama luka (pristanišče), pa tudi železnica (ozkotirno železnico do Sarajeva so zgradili konec 19. stoletja), sta bili zelo pomembni za celotno dolino Neretve in »ta del Dalmacije«. Šele sredi 20-ega stoletja so »transportni primat« prevzele obmorske Ploće.

Tudi z bogato turistično zgodovino se lahko pohvalijo v mestu Metković. Že leta 1890 so namreč odprli hotel Avstrija, kjer so gostom ponudili zanimivo turistično ponudbo, ki pa je dandanes še mnogo bogatejša. Poglejmo si, po naključno izbranih točkah, najbolj zanimive turistične znamenitosti, produkte, zgodbe, ki jih ponujajo turistični delavci v mestu Metković.

1. Arheološki muzej Narona
Področje mesta Metković je bilo naseljeno že v najstarejših časih, o čemer nam pričajo ilirske gomile. Zagotovo največje in najpomembnejše lokalno arheološko najdišče je najdba antičnega kraja Narone v Vidu, tik ob mestu Metković. Arheološki muzej Narona je bil prvi »in ​​situ« muzej v Hrvaški, kar pomeni, da je zgrajen na samem mestu najdišča.

Muzej Narona je postavljen na  ostankih templja Augusteuma, ki je bil posvečen cesarju Gaju Avgustu Oktavijanu, dokončan pa je bil 10 let pred našim štetjem.

Prva arheološka izkopavanja na tem področju so opravili že leta 1877, najbogatejše arheološko najdišče pa je bilo odkrito šele leta 1995, muzej so svečano odprli leta 2007. V muzeju Narona si lahko ogledamo številne ostanke keramike, nakita in stekla, zagotovo pa se obiskovalcem najbolj vtisne v spomin 17 kamnitih kipov rimskih cesarjev in članov njihovih družin. Več o muzeju si lahko pogledate na spletnem naslovu www.a-m-narona.hr.

Kot zanimivost dodajamo, da ne le muzej, temveč tudi celotno naselje privlači pozornost z množico vgrajenih »arheoloških ostankov« v vaških kamnitih hišah, gostilnah, hlevih itd. Mogoče najbolj znana takšna zgradba je stolp Ereš, stavba iz prve polovice 19. stoletja. Prav tako si lahko na območju Vida, poleg župnijske cerkve Gospe Snežne, ogledate spomeniško skulpturo kneza Domagoja in njegovih lokostrelcev.

2. »Foto safari« po reki Neretvi
Neretva teče skozi Bosno in Hercegovino ter Hrvaško do Jadranskega morja. Je največja kraška reka v Dinarskem gorovju na vzhodnem delu jadranskega povodja. Njena skupna dolžina je 230 kilometrov, od tega 208 kilometrov v Bosni in Hercegovini, zadnjih 22 kilometrov pa v Dubrovačko-Neretvanski županiji na Hrvaškem. Porečje Neretve obsega kar 11.798 kvadratnih kilometrov.

Wikipedija navaja: »…Ko se hitra in čista Neretva drugič in zadnjič razširi, doseže svoj tretji odsek. To območje pogosto pogovorno imenujemo bosansko-hercegovska Kalifornija. Zadnjih 30 kilometrov njenega toka tvori široko aluvialno delto (močvirje), preden se reka izlije v Jadransko morje.«

Safari avantura po enem najstarejših mokrišč, močvirij na evropskih tleh je odličen način za spoznavanje vsakega koščka te čudovite delte. Z mirno plovbo s čolnom bomo spoznali pomirjajočo divjino nedotaknjene narave. Na enem izmed spletnih portalov sem prebral, da nas bo vožnja po labirintu neretvanskih kanalov zagotovo popolnoma sprostila in da bo uničila vsakodnevni stres.

3. Prirodoslovni muzej Metković
Pred nami je še eden turistični biser, ki je povezan z reko Neretvo. Naravoslovni muzej Metković, ki se je razvil iz ornitološke zbirke v Metkoviću, odlično prikazuje bogato raznolikost rastlinstva in živalstva doline Neretve. Po zaslugi dr. Dragutina Rucnerja, ornitologa iz Zagreba, je bila leta 1952 ornitološka zbirka odprta za javnost.

Vsebovala je več kot 340 izložbenih predmetov, zelo veliko število nagačenih ptic si je mogoče ogledati tudi danes. V naravoslovnem muzeju so razstavljene herbarijske zbirke, zbirke žuželk, metuljev, školjk in ihtiološka zbirka, ki je kot pove že sama beseda, posvečena ribam. Razstavni eksponati so razporejeni po habitatih in omogočajo jasen vpogled v bujnost življenja. Prirodoslovni muzej Metković so odprli leta 2015, najdemo pa ga v samem središču mesta.

4. Maraton lađa
Tudi ta, že četrta, točka bo povezana z Neretvo, zeleno reko. Mogoče najbolj znana turistična prireditev v porečju reke, ki jo marsikdo pozna predvsem po partizanskem filmskem spektaklu Bitka za Neretvo, je Maraton lađa (Maraton čolnov). Lađa (čoln, včasih imenovan tudi »trupca«) je zaradi svoje avtohtonosti, unikatnosti v delti Neretve, znana tudi kot Neretvanska lađa.

Ta lađa, čoln, je torej tradicionalno plovilo v tej najjužnejši dolini na Hrvaškem. Lađa je predvsem nekoč pomenila življenje, neskončen boj za obstanek, še danes pa je velik ponos in neizbrisna sled tradicije, ki razveseljuje vsakega turističnega obiskovalca doline Neretve. Največje zasluge za ohranitev, oživitev in tudi za promocijo Neretvanske lađe pripadajo prireditvi imenovani Maraton lađa.

Mararon lađa je amatersko športno tekmovanje na katerem sodeluje 33 popolnoma enako zgrajenih čolnov. Posadke s temi neretvanskimi plovili se pomerijo enkrat na leto, drugo soboto v avgustu, »sladkovodna maratonska proga« pa je dolga 22,5 kilometra, teče pa med mestoma Metković in Ploče. Prav štart iz Metkovičev, kjer istočasno štarta vseh 33 plovil, je najbolj atraktiven del vsakoletne dirke imenovane Maraton lađa.

5. Obiranje mandarin
Jesensko obiranje mandarin v zlati dolini Neretve je zelo priljubljeno tudi med Slovenci.  Nekajdnevno avtobusno izletništvo, z obiranjem mandarin, odlično gastro ponudbo, obiskovanjem bližnjih bosanskih turističnih biserov, ponavadi tudi Splita ali Dubrovnika, je velik turistični hit že nekaj let.

Turistična agencija Sonchek npr. približno tako opisuje del izleta obiranje mandarin v dolini Neretve: Ob prihodu vam bodo postregli s suhimi figami in pijačo dobrodošlice, nato boste pričeli z »berbo«. Do sitega se boste najedli sladkih mandarin in jih nekaj nabrali za domov. Nato se boste zapeljali po kanalih Neretve, občudovali čudovito okolico. Domačini vam bodo pripravili pristno kosilo (tudi) z domačimi gastronomskimi specialitetami (najbolj znane so jegulje ali žabe). Tam ali ob poti proti hotelu boste lahko nakupili še nekaj pridelkov iz delte Neretve (suhe fige, različne alkoholne in sadne pijače, med, marmelado).

Tako. Na tej točki bomo prenehali s prepričevanjem, da Metković, s svojo okolico vred, NI dolgočasno turistično mesto. Čeprav čisto vsega še nismo opisali nekoliko podrobneje (npr. turističnih prireditev »Na Neretvu misečina pala«, Metkovsko kulturno ljeto, Rimska noč u Naroni), verjamemo, da boste ob iskreni ljubeznivosti gostiteljev in »na prvo žogo« skritih mikro užitkih lokalnega turističnega značaja zagotovo zelo zadovoljni, če boste obiskali mesto Metković oz. ta del t.i. »hrvaške Kalifornije«.

Ps. Za fotografije in pomoč pri tekstu se zahvaljujemo Marinu Veraji in TZ Metković.