Compare Listings

Kornati – 152 otokov, ki spokojno čakajo na vas

Kornati so tudi narodni park

Kornate skorajda brez izjeme obožujejo vsi »mornarji«, saj je ta največji arhipelag v Jadranskem morju pravi raj za vsakega zaljubljenca v jadranje … No, so pa Kornati tudi za nas, »kopenske uživače«, izletniška točka, ki je nikakor ne smemo preskočiti.

Kornati – 152 otokov, ki spokojno čakajo na vas

Povedali smo že, da  so Kornati največja otoška skupina (arhipelag) v Jadranskem morju. Treba pa je tudi povedati, da je kornatsko otočje tudi najbolj zgoščena skupina otokov v celotnem Sredozemlju. Kar 152 – na prvi pogled; od boga pozabljenih – otokov štejemo med Kornate.

»Nametani« so južno od Zadra, v srednji Dalmaciji, na območju 320 kvadratnih kilometrov, zaradi svoje neokrnjene lepote, pa tudi zaradi velike biološke, geološke in zgodovinske vrednosti pa so leta 1980 tedanje jugoslovanske oblasti nekoliko ožje območje na 220 kvadratnih kilometrih (od tega je le četrtina kopnega) skupaj z »le« devetinosemdesetimi otoki razglasile za narodni park.

Na neokrnjenem območju narodnega parka ni elektrike, niti vodnih virov, razen nekaj manjših studencev v zalivu Statival na otoku Kornat. Tudi stalnih naselij tukaj ne boste našli, saj so (ribiške) hišice v majhnih zaselkih naseljene le poleti. »Večji kraj« (po kornatskih standardih) je sidrišče in mestece Vrulje na otoku Kornatu (mestece pa zato, ker so hiše nanizane v mini uličice, pa tudi trgovino najdete tam).

Teh vseh 152 otokov, otočkov in podvodnih grebenov, tvori največje in po mnenju mnogih tudi najlepše otočje v Jadranu – Kornate. Kornati so dobili ime po otoku Kornatu, največjem otoku v celotni otoški skupini. Drugi večji otoki so Žut, Sit Piškera, Kurba Vela, Levrnaka in Lavsa. Poglejmo še nekatera zanimivejša, nenavadna imena kornatskega otočja: Babina guzica, Prduša Vela/Mala, Mrtovac, Veseljuh, Sestrica Mala/Velika in Kurba Mala/Velika, Kalafatin, Lunga, Maslinjak, Samograd, Sikica, Smokica, Vodenjak, Vrtlić, Žakan Kameni …

Ime Kornati je verjetno nastalo iz latinske besede corrimare – kar pomeni »razsuti, razpršeni otoki«. Druga teorija govori, da so Kornati dobili takšno ime zaradi klifov (navpična, strma, kamnita obala), ki »gledajo« proti odprtemu morju, imenujejo pa se krone (corona – kornati).
Od 14. stoletja naprej je imelo to dalmatinsko otočje številna imena: Insula Sancte Marie, Stomorin otok, Tarac in Toreta. V 17. stoletju pa je otočje dobilo današnje ime Coronati oz. Kornati.

Ko »križarimo« ali jadramo med vsemi golimi, kamnitimi otočki (tu in tam namreč vidimo kakšno manjšo zlato zelenila), se ne moremo načuditi tej divji privlačnosti narave. Kamnite, skalnate kepe, večje ali manjše, ki so pred tisočletji nemarno obležale v Jadranskem morju ne morejo skriti ničesar (kar je očem vidno). Pa saj, verjetno, tudi nočejo. Kornati se postavijo pred vsakega človeškega obiskovalca, goli do obisti, in ga povprašajo o tistih najglobljih stvareh, ki so skrite ali v naravi ali v človeku samemu.

V tistem kamnu, vetru in neizmerni modrini Adriatica se lahko brez sramu (samo)sprašujemo o vsem nerazložljivem in ne sme nas biti strah ali sram, ko ugotovimo, kako majhni in nepomembni smo pred to neizrekljivo lepoto in mogočnostjo narave. V tistih trenutkih smo lahko samo ponižno tiho in nemo opazujemo drobcene dotike nekdanje človeške prisotnosti, ki jih lahko opazimo na otokih.

Pa teh znakov človeškega življenja, če se smemo tako izraziti, na samih otokih, zaradi neizprosne narave, ni kaj dosti. Omenimo lahko npr. naslednje:
»Ilirske gradine« (Iliri naj bi izvedli prvo dokazano »kolonizacijo teh otokov, iz njihovih časov še sedaj na Kornatih najdemo ruševine, ki dokazujejo njihov obstoj na tem območju).
Trdnjava Tureta je mogoče najbolj markantna, čeprav skorajda do konca porušena, zgradba na celotnem kornatskem otočju. Datira v čas Bizanca, vojaški objekt naj bi bil zgrajen v 6. stoletju našega štetja, vojaki pa naj bi bila zaščita »nemirni plovbi po jadranskem morju«.
– Pod hribom, kjer je bila postavljena trdnjava Tureta, so – verjetno v istem času – postavili cerkev svete Marije. To je bila za tiste čase kar velika cerkvica (20×13 metrov), verjetno pa je nudila »duhovno zaščito« tako vojakom kot mornarjem, ki so v zalivih čakali lepše vreme za plovbo. Cerkev je bila porušena, na njenih temeljih pa so v poznem srednjem veku postavili novo cerkev, ki jo je narod ljubkovalno poimenoval »Gospa od Tarca«. Vsako leto, prvo julijsko nedeljo, se v tej cerkvi odvija maša, duhovnik blagoslovi polja in morja. Na to bogoslužnost se takrat odpravi na stotine jadrnic in ostalih ladij, kar pomeni, da imamo opravka z enim izmed najbolj zanimivih »verskih dogodkov na Hrvaškem«.

– V zalivu Lavsa se najdejo ostanki manjših skladišč soli, na otočku Vela Panitula pa je bil 16. stoletju zgrajen »kaštel«, ki pa je služil predvsem kot mesto pobiranja davkov (ribičem od ulova rib). V neposredni bližini, na otočku Piskera (Jadra) so ribiči postavili naselje s 6-imi hišicami in skladišči, zrasla pa je tudi cerkev, ki je danes obnovljena, ljudje pa jo poznajo kot »cerkvico na Piškeri«.
– Šele proti koncu 19. in na začetku 20. stoletja je dobilo gospodarstvo in življenje na Kornatih malo večji zagon. Tu pa tam so kmetje iz pašnikov naredili njive, njivice, zrasli so kilometri in kilometri suhozidov, ki so še sedaj mogoče največji prepoznavni znak kornatskega otočja. Tu in tam je bil postavljen tudi kakšen mini pristan, ki je dandanašnji več ali manj zatočišče za jadralce ali pa prestižna konoba za bogate navtike.

Od naravnih znamenitosti pa je treba opozoriti predvsem na naslednje:
Navpične stene »krune« (krone) kornatskega otočja so zagotovo najatraktivnejši naravni fenomen tega parka. Krune so v bistvu slikoviti klifi na zunanjih straneh otokov, ki gledajo na odprto morje in segajo tudi pod morsko gladino. Najvišjo, ki se vzpenja 82 metrov nad morsko gladino, lahko občudujemo na otoku Klobučar, z najglobljo, ki sega več kot 90 metrov pod vodo, pa se lahko pohvali otok Piškera. Zaradi teh zanimivih geoloških tvorb, ki spominjajo na krono, mnogi Kornate imenujejo tudi »okronani otoki«.
– K slikovitosti celotnih Kornatov pripomore tudi dejstvo, da gre za kraški, apnenčast svet, ki je znan po svojih jamah, vrtačah, udorih … To je gol svet, takšen kot ga je naredila mati narava. Kornati takšni, kot jih poznamo danes, obstajajo že več kot 15 tisoč let, nastali pa so kot tektonska posledica zajedanja afriške plošče pod evrazijsko, zato je v Kornatih ogromnih pečin, najvišja, v naravnem parku Telašćica (na Dugem otoku), meri kar 160 metrov.

Kristalno jadransko modro morje v svojih globinah skriva številne lepote. Predvsem zelo razgibano morsko dno, školjke in korale ter seveda več kot 150 vrst rib navdušujejo številne potapljače. Tudi če niste izkušen potapljač, boste lahko uživali v prizorih podmorskih bogastev z navadno masko in dihalko. Ob takem podmorskem bogastvu bi bil greh, če si ne bi privoščili odlične večerje v kateri od konob, ki so kar gosto posejane na območju Nacionalnega parka Kornati. Restavracije večinoma vodijo prebivalci bližnjega otoka Murter, ki imajo te otoke še danes v večinski lasti. Seveda pa moramo opozoriti, da znajo biti cene v teh restavracijah kar zelo zasoljene.
– Čeprav otoki delujejo puščavsko, golo, kot da bi stopili na Mesec, pa bodo zelo radovedni turisti srečali tudi številne redke živalske in rastlinske vrste (biologi so našteli 364 rastlinskih  in 295 živalskih vrst). Kakor smo že omenili, so Kornati zelo skromno porasli. Na otokih najdemo nekaj oljk, fig in zelišč. Je pa bilo otočje nekoč poraslo s črnim hrastom, ki je zaradi prevelike porabe postopoma izginil.
–  Ko stopite na kopno katerega od kornatskih otokov, se povzpnite na vrh in z dobre razgledne točke opazujte ta lepi arhipelag. Najvišji vrh otočja je 235 m visoki Veli vrh, ki leži na otoku Kornatu.

Manca Korelc na Kornatih (in na vrhu jambora)

Naj proti koncu tega prispevka dodamo le še mini informacijo za vse zaprisežene morske kopalce. Na Kornatih obstaja nešteto skritih in lepih skalnatih zalivčkov, kjer si lahko brezskrbno privoščite tudi naturizem. Čudovito mivkasto plažo in turkizno vodo najdete na otočku Lavrnaka, res pa je, da se tam na vrhuncu sezone tre kopalcev.

Redni obiskovalci Kornatov trmasto trdijo, da so turistične ladjice, ki prevažajo turiste s kopnega po Kornatih, dokaj slab nadomestek za polno izletniško ali dopustniško izkušnjo Kornatov. Da se morebiti splača celo najeti eno izmed kamnitih hišic, ki se sončijo na obalah kornatskih otočkov ter obljubljajo neverjetne robinzonske počitnice.

In v isti sapi dodajajo, da je »kornatska izkušnja« vsekakor najlepša skozi oči jadralca. Sami na turističnem portalu www.pag.si nismo tako strogi ter trdimo, da je pomembno le, da si vsaj enkrat v življenju ogledamo ta kamniti čudež v srednji Dalmaciji.

Za fotografije se zahvaljujemo HTZ in Narodnemu parku Kornati.

Sorodni članki

Čudoviti ljudje, neverjetne ptice

Sokolarski center Dubrava

Le 7 kilometrov od prečudovitega Šibenika lahko obiščemo Sokolarski center Dubrava. Obiskovalci lahko uživamo v zelo zanimivem in nikoli dolgočasnem predavanju. Spoznali bomo marsikaj o »plenilskih pticah« (sokolih, sovah …) ter zelo uživali v demonstraciji »pernatih nebeških lovcev«.

Sokolarski center Dubrava

Le 7 kilometrov od prečudovitega Šibenika lahko obiščemo Sokolarski center Dubrava. Obiskovalci lahko uživamo v zelo zanimivem in nikoli dolgočasnem predavanju. Spoznali bomo marsikaj o...

Preberi več
Med nebom in zemljo …

Zipline Pazi Medo

Ste vedeli, da lahko v samem osrčju Like celo (po)letite? V bližini hrvaškega narodnega parka Plitvice lahko namreč obiščete tudi adrenalinski park Zipline Pazi Medo, ki omogoča »divje« spuščanje po jekleni vrvi. 80 metrov nad tlemi boste leteli …

Zipline Pazi Medo

Ste vedeli, da lahko v samem osrčju Like celo (po)letite? V bližini hrvaškega narodnega parka Plitvice lahko namreč obiščete tudi adrenalinski park Zipline Pazi Medo, ki omogoča »divje«...

Preberi več