Compare Listings

»Kakovost življenja v Ražancu je visoka«

Ražanac se ne boji burje

»Vse barve narave v enem kotičku Sredozemlja«. S temi besedami se na turističnem zemljevidu Hrvaške reklamira Ražanac. Med turističnimi aduti TZ Ražanac navaja predvsem glavno cerkev, utrdbo Kaštelinu, »folklorno« Ražanaćko kolo in divjo burjo. Le malo hrvaških krajev je namreč tako močno izpostavljenih velebitski burji kot Ražanac. Zato bodo v Ražancu v prihodnje intenzivno brendirali »vetrno blagovno znamko ražanaška burja«. Burji bodo v Ražancu namenili prav posebno pozornost, turisti naj bi bili očarani ob predstavitvi tega znamenitega vremenskega ekstrema, ki naj bi bil predstavljen v nekakšnem »muzeju burje«. Poglejmo si turistični Ražanac nekoliko podrobneje.

Ražanac se ne boji burje

Ražanac sem zmeraj na nek način podcenjeval, se ga tudi »nekako« nehote izogibal, sploh ga nisem obiskal ali vsaj pogledal ob kratkem avtomobilskem postanku. To sem delal brez nekega načrta, brez »hudobnega« namena, brez natančnega razloga. Ko sedaj pogledam leta nazaj, se mi zdi, da je za to kriva predvsem lokacija Ražanca, njegova geografska lega in pa seveda moja »novinarska počitniška lenoba«.

Ko sem se namreč dolga leta z družino ali prijatelji poleti vozil na »naš otok Pag« je bil Ražanac tik pred končnim ciljem, kmalu za njim se namreč že zapelješ čez atraktiven paški most (10 kilometrov), do mesta Pag je 30 km, do Novalje in bližnjih žurerskih Zrć dobrih 55 km. In kdo se ustavi tik pred ciljem? No, jaz že ne. 🙂

Po drugi strani pa smo »paški dopustniki« ob nekoliko slabšem vremenu celodnevne izlete po celini raje izkoriščali za medijsko izpostavljene, načeloma zanimivejše in atraktivnejše »turistične točke«, ki so Ražancu geografsko gledano zelo ali dokaj blizu.

Naštejmo nekaj primerov (v oklepaju navajamo oddaljenost od Ražanca, v kilometrih seveda): Zadar, ki suvereno dominira na severu Dalmacije (22), kraljevski Nin (20), Narodni park Paklenica (območje znamenitega Velebita), čudovita reka Zrmanja in njej bližnji »romantični« Kudin most na reki Krupi (okrog 60 km), naravni park Vransko jezero (55) in zabaviščni park pri Biogradu (60).

Naselje Ražanac v katerem stalno živi, prebiva nekaj čez tisoč prebivalcev (popis 2001), leži na obali južnega dela Velebitskega kanala, ob obali Ravnih kotara, ob lokalni cesti, ki Posedarje povezuje z otokom Pagom. Kakor vidite, ima Ražanac odličen geografski položaj, turisti lahko od tam zlahka opravimo odlične enodnevne ekskurzije (uh, skorajda smo pozabili še na Kornate in Telašćico, pa Plitvička jezera, ki so od Ražanca oddaljene nekaj čez 100 km, okrog uro vožnje z avtomobilom).

Upravno gledano v občino Ražanac spadajo naslednja naselja: Jovići, Krneza, Ljubač, Radovin, Ražanac in Rtina (celotna občina ima okrog 3.000 prebivalcev). Ražanac je občinsko središče s številnimi ustanovami, ki dodobra izboljšujejo kvaliteto življenja domačinov: osnovna šola z otroškimi igrišči, vrtec, zasebne ordinacije splošne in dentalne medicine, lekarna, občinski urad, matični urad, pošta itd. Seveda v Ražancu ne manjka tudi trgovin z živili, leta 2022 so prenovili tako tržnico kot ribarnico, turisti pa se izdatno veselijo številnim manjšim gostinskim objektom.

V starih časih so bila zgoraj navedena naselja ob obrobju obdelovalnih in z vodo bogatih površin, zato sta bila poljedelstvo in živinoreja poleg lova osnovni način preživetja. Danes Ražanac, tako kot skorajda vsa naselja ob modrem Jadranu, živi predvsem od turizma (kampi, apartmaji) in z njim tesno povezanimi dodatnimi dejavnostmi: avtoprevozništvo, mizarstvo, lončarstvo, mesarstvo, pekarstvo itd. Na spletni straneh občine lahko zasledimo naslednji stavek: »Ražanac je že dolgo znan po proizvodnji kakovostnega lokalnega vina«.

Pogled nazaj v preteklost, v slavno zgodovino, nam orišeta predvsem dva odstavka, ki ju najdemo na straneh Turistične skupnosti Račanac. Prvi odstavek: »Ime mesta Ražanac se prvič omenja leta 1332 v popisu posesti zadrskega plemiča Vučine Martinušića. Številne najdbe predmetov iz kamene dobe, velika grobna gomila iz zgodnje bronaste dobe na lokaciji Šibenik in arheološko neraziskani liburnijski grobovi severozahodno od mesta, na lokaciji Gajetovica, pričajo o kontinuiteti poselitve od prazgodovine. Najpomembnejši ostanki liburnijske kulture so ohranjeni v Radovini in na polotoku Ljuba, kjer so še vedno vidne umetno ustvarjene oblike hriba Venac, spremenjenega v naravno utrdbo«.

Drugi odstavek: »1. maja 1507 so se predstavniki zadrskih plemiških družin, katerih posesti so se nahajale na območju Ražanca, zaradi nevarnosti s strani Turkov dogovorili s prebivalci Ražanca in okoliških vasi o gradnji utrdbe na plitvem polotoku ob morju, lokacija Pisak, v katero bi se lahko v primeru nevarnosti zatekli prebivalci Ražanca in okolice. Že leta 1510 je bila utrdba imenovana Kaštelina dokončana.

Utrdba Kaštelina je bila sestavljena iz dveh manjših in enega večjega stolpa, ki so bili povezani s trdim obzidjem, ki je zapiralo pristop na branjen polotok. V želji, da bi bili čim bližje varnemu zavetju novozgrajene utrdbe, so se domačini popolnoma umaknili z lokacije ob cerkvi sv. Andrija na položaj ob sami utrdbi, torej na mesto, kjer vasica Ražanac stoji še danes«. Utrdba Kaštelina je bila večinoma porušena v času beneško – turških vojn v 16. in 17. stoletju, do danes so se ohranili le še ostanki teh obrambnih zidov/stolpov.

Ostanki utrdbe ob sami obali še danes plenijo pozornost vseh obiskovalcev. Upravitelji občine, pa seveda tudi TZ Ražanac, se trudijo, da bi ruševine utrdbe čim prej obnovili in jih turistom predstavili še v lepši luči. Turističnega ogleda vredni so tudi župnijska cerkev Gospa od Ružarija (Luzarija) iz leta 1682, že omenjena srednjeveška cerkvica sv. Andrije (cerkvica Jadrija, južno od naselja, na 117 m visoki vzpetini, med zdajšnjima zaselkoma Rudići in Garići) in cerkvica Gospe od Zdravlja iz leta 1680.

Ljubitelje »starega« vabimo, da se odpravijo na svojevrstno raziskovanje, na oglede t.i. »tumulov« (tumul je prazgodovinski nagrobnik, zgrajen iz skupine kamnov) in »miril« (mirila so pogrebna obeležja – predvsem na Velebitu -, ki so nastala med 17. in 20. stoletjem).

Tisto, po čemer Ražanac ni tako znan – pa bi skorajda moral biti – je ražansko kolo. Neguje ga kulturno umetniško društvo Fortuna iz Ražanca in za razliko od drugih podobnih folklornih društev, katerih člani so večinoma upokojenci in starejši ljudje, Fortuna kipi od mladosti. Ražansko kolo mladi in stari plešejo in vzdržujejo že dolga desetletja, pridno nastopajo predvsem na številnih domačih prireditvah. Ražansko kolo je eden najsvetlejših biserov hrvaške folklore in je zato tudi dodano na seznam zaščitenega kulturnega dobra.

Številni turisti se radi ukvarjajo s športom (ob klasičnih vodnih športih prednjači kolesarstvo), večina pa počitniško srečo išče pod vročim soncem, na številnih urejenih plažah Ražanca. TZ Ražanac poudarja: »Morje okoli Ražanca je pravi dragulj glede čistoče. Plaže Ražane so skalnate in prodnate, z izjemo plaže v zalivu Punta, ki je prodnata na kopnem in peščena v morju. Nahaja se približno 1 km zahodno od mesta. Vse plaže (Smoljenica, Vlaški kraj, Pisak, Pježavac, Vranjak, Puntica, Punta) so dostopne z avtomobilom«.

Ob koncu osnovnega prispevka o Ražancu namenimo nekaj besed še njihovi znameniti burji. Treba je namreč zelo poudariti, da je prav burja, ki zna pihati tudi z neverjetno močjo, tam okrog 200 kilometrov na uro, z leti postala simbol Ražanca, majhnega mesta v zaledju Zadra. Ražanac, ob vznožju Velebita, je namreč edini kraj, kjer burja piha »drito« (naravnost). Če pogledamo na zemljevid bomo videli, da sta le Ražanac in njemu bližnji Vinjerac burji »nastavila obraz«, ji trmasto kljubujeta, ko se orkanska burja grozeče spusti z Velebita.

Zavedamo se, da burja piha povsod na Jadranu, vendar je pri nas v Ražancu vendarle specifična, še posebej »divja«. Recimo, burjo »zelo dobro poznata« tako Senj kot Pag, toda mi smo burji, zaradi lege, še posebej izpostavljeni, pri nas po burji morska sol dobesedno leži na ulicah. Zaradi tega bomo burji namenili posebno pozornost, zelo si želimo, da bi jo spoznali tudi naši turisti, razloži podjetni in nasmejani Ante Miletić, direktor Turistične skupnosti občine Ražanac.

Za www.zadarski.slobodnadalmacija.hr je Ante Miletić dodal: »V pogovoru z ljudmi iz občine smo prišli do zaključka, da bi morali prenoviti staro stavbo v središču Ražanca in odpreti poseben turistično informacijski center, kjer bodo naši obiskovalci tudi v poletnih mesecih spoznavali ražansko burjo. Z očali za virtualno resničnost (VR) in posebnim strojem, ki bi “odigral nalete strašne burje«, bi jim poskušali pokazati, kako je pri nas pozimi. Takrat te tudi majhna kaplja slane morske vode, ki jo nosi divjaška burja, ob udarcu v obraz, resnično zaboli. Ražancu bi svojevrsten muzej burje (z morebitnimi dodatnimi vsebinami in prireditvami, dogodki) vsekakor podaljšal turistično sezono in izboljšal pred in po-sezono«.

Tudi na www.pag.si si želimo, da bi bil ta zanimiv projekt v Ražancu čim prej realiziran, da bo »muzej burje Ražanac« hitro in uspešno zaživel. Tako bomo imeli turisti (in novinarji) dodaten razlog, da z največjim veseljem ponovno obiščemo Ražanac.

Ps. Fotografije Ražanca z okolico TZ Ražanac in novinarji www.pag.si.

Sorodni članki

Starigrad Paklenica: med nebom in morjem

Nežno položena vzdolž dvajset kilometrov dolge morske obale, ob vznožju veličastnega Velebita, turistična t.i. Riviera Paklenica (z »glavnim krajem« Starigrad Paklenico) združuje gore in morje, sredozemsko podnebje z gorskim podnebjem, tradicijo z današnjimi modernimi časi. Vsekakor je potrebno znova in znova poudariti, da Starigrad Paklenica ni samo prijetno poletno obmorsko letovišče, ampak tudi tradicionalno zbirališče planincev in ljubiteljev narave, ki tudi izven glavne turistične sezone neizmerno uživajo v lepotah Paklenice oziroma celotnega Velebita.

Nadaljujte z branjem

Seget, Seget Donji

Zanimiva zgodovina iz časa Turkov in turistično nekoliko preveč zanemarjen kaštel Rotundo iz leta 1564, dolgo in dokaj neurejeno sprehajališče ob morju, »nekulturna razgledišča s prekrasnim pogledom na pol Dalmacije«, neraziskana in izzivov polna divja Zagora, stihijska gradnja ob obali, ignoranca turističnih in občinskih komunalnih delavcev, toda tudi odlična geografska umeščenost in nekateri manjši odlični turistični podjetniški projekti, ki vendarle popravljajo turistično sliko občine Seget in dajejo upanje, da bo nekoč bolje, so bistveni poudarki kratkega bivanja v Segetu oz. Segetu Donjem (ki bo tudi v samem fokusu tega članka). Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Privlaka, kraj peščenih plaž

Privlaka se nahaja v samem srcu severne Dalmacije, na prostranem peščenem polotoku, oazi peščenih zalivov, idealni turistični destinaciji za družinske počitnice, kraju dolgoletne ribiške tradicije, ter živih zgodb in legend. Privlaka je morebiti najbolj znana po svojih izumrlih »sabunjarih«, delavcih - težakih, ki so iz morja mukotrpno pridobivali pesek. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem