Compare Listings

Karlobag ne pozna masivnega turizma

Karlobag: križišče med Jadranom in Velebitom

Karlobag je miniaturna čudovita kombinacija Mediterana in celine, kristalno čistega morja in morebiti najlepše hrvaške planine – Velebita. Prav ta modro-zelena kombinacija bo všeč tistim dopustnikom, ki lenobno poležavanje na plaži radi popestrijo z aktivno, prelepo hribolazniško izkušnjo. Vendar pa, roko na srce, Karlobag zaradi svoje lege, dveh pomembnih prometnic, ostaja predvsem tranzitno mestece. V Karlobagu se popotnik ponavadi (in žal) ustavi le za toliko časa, da se okrepča z lokalnimi gastronomskimi dobrotami.

Karlobag: križišče med Jadranom in Velebitom

Karlobag je dokaj majhen kraj med zelenim Velebitom in modrim Jadranskim morjem. Karlobag stoji na pomembnem prometnem križišču, saj skozi njega teče slavna priobalna Jadranska magistrala, ki vodi od Reke do Dubrovnika (in še dlje), preko prelaza Oštarijsko sedlo oz. Oštarijska vrata (928 metrov nadmorske višine) pa je speljana še ena pomembna cesta, ta vodi v notranjost Hrvaške, do Gospića, naprej proti narodnemu parku Plitvice in glavnemu mestu Hrvaške – Zagrebu.

Dodajamo, da Hrvaška enciklopedija navaja, da je cesta Karlobag –Gospić – Plitvička jezera, ki vodi čez prelaz Oštarijska vrata (zraven Vratnika, najnižji prehod čez Velebit), najprimernejša povezava jadranske obale s srednjo Liko. Poudarimo še, da je bil Karlobag nekoč zelo pomemben tudi kot trajektno pristanišče za otok Pag, vendar je ta svoj »prometni« pomen počasi vendar vztrajno izgubljal z vzpostavitvijo trajektne linije Prizna – Žigljen, izgradnjo paškega mostu in – da ne pozabimo – avtoceste med Zagrebom in Splitom.

Karlobag se nahaja v Liško-senjski županiji, leži nasproti otoka Paga, s katerim si deli dva kilometra širok Velebitski kanal. Površina občine Karlobag, v kateri živi le dobrih tisoč prebivalcev (od tega skorajda polovica v samem Karlobagu), znaša ogromnih 283 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da je občina zelo redko poseljena. Občino Karlobag sestavljajo naslednja naselja: Barić Draga, Baške Oštarije, Cesarica, Crni Dabar, Došen Dabar, Konjsko, Kućišta Cesarička, Ledenik Cesarički, Lukovo Šugarje, Ravni Dabar, Staništa, Sušanj Cesarički, Vidovac Cesarički in – seveda – Karlobag.

Karlobag leži ob sami jadranski obali, tik nad njim se dviguje visoki, prekrasni Velebit. Turistična, morska riviera Karlobaga je dolga kar 42 kilometrov. Pogled na zemljevid nam razkrije, da je Karlobag od Prizne (trajekt na otok Pag) oddaljen 16 km. Severozahodno, na obali, je prvi večji in pomembnejši kraj Senj (64 km od Karlobaga). Jadranska magistrala, smer jugovzhod, prav tako ob prekrasni obali, pa nas bo pripeljala do Starigrada pri Narodnem parku Paklenica (okrog 50 km). Še dodatna informacija; do Zadra boste z avtomobilom potrebovali skorajda 2 uri pa čeprav Karlobag in Zadar deli le dobrih 90 kilometrov ceste (ki pa večino nudi zares prekrasne poglede).

Velebit in Jadransko morje sta območju Karlobaga podarila idealno kombinacijo podnebja – od morske ob obali do gorske v Baških Oštarijah na nadmorski višini okrog 1000 metrov. Naravne danosti reliefa in podnebja zagotavljajo optimalne pogoje za celoletni turizem. Poleti kopanje in sončenje, pozimi smučanje in sankanje, jeseni planinarjenje in treking po Velebitu, spomladi pa uživanje v prebujanju pomladi na Velebitu ali pa martinčkanje s kavo v roki na obali.

Vpogled v zgodovino Karlobaga nam je omogočila vsestranska wikipedija: »V bližini Karlobaga je bilo rimsko naselje Vegium na kar nas opozarjajo ostanki zidov, mozaik in grobovi. V začetku srednjega veka se je na morski obali Fortice pričelo razvijati novo naselje Scirssa (Bag). Od leta 1387 je bilo naselje Bag v posesti knezov Kurjakovićev, ki so zgradili utrdbo pravokotne oblike. Turki so naselje potem, ko so ga leta 1525 osvojili požgali.

Mesto je 1579 obnovil nadvojvoda Karlo, od takrat se mesto imenuje Karlobag. Pod utrdbo Kurjakovićev se je pričelo razvijati novo naselje trgovcev, obrtnikov in ribičev. Leta 1788 je postal Karlobag “svobodno mesto”. Leta 1825 so utrbo Kurjakovićev porušili. Na griču nad mestom so ruševine srednjeveškega gradu Fortice. Vidni so tlorisni ostanki zidu glavne trdnjave in krožnega obrambnega zidus tremi stolpi«.

In kaj se je v Karlobagu dogajalo (predvsem) v prejšnjem stoletju? V Karlobagu so leta 1894 uredili pristanišče, valobran in pomol, kamor so dnevno pristajali parniki. Leta 1875 je bila zgrajeno impozantno poslopje osnovne šole. Med prvo svetovno vojno je mesto opustošila španska mrzlica, ustanovitev Kraljevine SHS leta 1918 pa je izčrpan kraj še dodatno osiromašila. V iskanju izhoda v turizmu so že leta 1920 v Karlobagu zgradili mestno kopališče.

Leta 1943 je v zavezniškem bombardiranju težko poškodovana cerkev sv. Karla Boromejskega, leta 1958 so odstranili njene ostanke. Leta 1962 je Karlobag postal del občine Gospić, leta 1968 je bila popravljena cesta do Gospića, še pred tem je stekla Jadranska magistrala, ki je številnim krajem ob jadranski obali dala gospodarski zagon, leta 1985 pa je bil v Karlobagu zgrajen hotel Zagreb, ki je bil dolgo nosilec celotnega lokalnega turističnega razvoja.

Tako, sedaj pa imamo odlično izhodišče, da se v naključnem vrstnem redu sprehodimo še po turističnih znamenitostih, ki nam jih radodarno ponuja Karlobag z okolico.

1. Cerkve.

Najprej bomo, ker nam »takoj pade v oko«, če se v Karlobag zapeljemo z juga, omenili cerkev sv. Karla Boromejskog. To je cerkev iz leta 1710, zgrajena na temeljih cerkve sv. Janeza. Kakor smo že omenili, v bombardiranju leta 1943 je bila cerkev sv. Karla Boromejskog močno poškodovana, njena »ohranjena polovička« je dandanes prav zanimiva na pogled. Ob markantni oranžni cerkvi so leta 2008 postavili spomenik hrvaškemu jezikoslovcu, piscu knjig o slovnici, Šimi Starčeviću (1784-1859, kip je delo kiparja Ivana Golca).

Cerkev Kalvarija. Turistična skupnost zapiše: Leta 1727 so na vzpetini nad mestom, na Kalvariji, zgradili kapelo blažene Device Marije sedmerih žalosti, ki jo je 12. septembra posvetil senjski, modruško-krbavski škof Nikola Pohmajević. Leta 1740 so kapelo le z denarno pomočjo prebivalstva spremenili v majhno cerkvico.

Kapucinski samostan in cerkev sv. Josipa. To je enoladijska cerkev z bočno kapelo sv. Ante. Za glavnim oltarjem sta kor in leseno stojalo t.i. »legil« iz 18. stoletja, dokaj dragocena je tudi slika »Zadnja večerja« slikarja Cristofora Tasca. Mimogrede: kapucini so najmlajša veja bratov Frančiška Asiškega. Predstavljajo eno izmed treh vej prvega (moškega) reda frančiškanov.

2. Velebit.

Baške Oštarije se nahajajo na Velebitu, na 924-ih metrih nadmorske višine, 18 kilometrov so oddaljene od kraja Karlobag ter so odlično izhodišče za enodnevne ali večdnevne planinske izlete. Gornikom, ki imajo radi prekrasne razglede (tudi na morje), je najbolj všeč 57 kilometrov dolga Premužićeva pot (originalno hrvaško: Premužićeva staza), ki enostavno povezuje številne gorske planinske vrhove severnega in srednjega Velebita (od Zavižana do Baških Oštarij).

Kubus je spomenik izgradnji ceste Karlobag – Gospić preko Velebita. Kubus (kocka) stoji na na štirih kroglah, zlahka jo najdemo na prelazu Oštarijsko sedlo (nekateri prelaz imenujejo tudi Stara vrata, vodi iz celine na morje), na zavidljivih 927 metrih nadmorske višine, s katerih je prekrasen pogled na občino Karlobag, otok Pag in celoten Velebitski kanal. Vsekakor priporočamo kratek razgledni postanek. 🙂

Učna pot Terezijana. Ukaz za gradnjo nove, modernejše ceste je dal takratni avstrijski cesar Jožef II, cesta je dobila ime po njegovi materi Mariji Tereziji. Terezijana je bila zgrajena leta 1786, zamenjala je že obstoječo, toda zelo zahtevno in težko prevozno, Karolinsko cesto. Dabri i Dabarski kukovi. Domačini imenujejo kras, brezvodne koritaste doline, dabri. To območje se razteza skozi osrednji del velebitskega planinskega masiva.

3. Razno.

Fortica in Kava – sredozemski vrt. V začetku srednjega veka se je ob morju na območju Fortice razvilo novo naselje Scrissa ali Bag. Ostanke manjše štirikotne utrdbe iz trinajstega ali štirinajstega stoletja, na dvignjenem platoju z obrambnim stolpom v sredini, si lahko ogledamo še danes, najdemo jih približno 250 metrov od morske obale.

Turistična skupnost Karlobag opozarja še na številne vodnjake. »Šterne« so bile v času pred vodovodnim omrežjem edini vir pitne vode. Poleg tega je vodnjak predstavljal tudi ključ do sožitja in solidarnosti v kraju, neredko so ob »šterni« zaplesali veselo kolo, tam so se rojevale številne nove ljubezni in prijateljstva. Dodajamo še, da je v že omenjenih Baških Oštarijah v kamnu izklesana fontana, ki med ljudmi velja za izvir rodovitnosti.

Kristalno čisto morje, čist zrak, urejene plaže, prometna »pomembnost« in seveda ribiške fešte z ribami in vinom naredijo Karlobag za pristno obmorsko destinacijo, kjer se diha in živi počasi, sproščeno, v ravnovesju in harmoniji.

Riviera Karlobaga, posebno opozarjamo na Ribarico, Cesarico in Lukovo Šugarje, nudi sproščen dopust, počitnice. Ribarica, Cesarica in Lukovo Šugarje so zelo majhna pisana naselja, ki se jih množični turizem sploh še ni dotaknil, tukaj (zaenkrat) še ni gneče ali hrupa, počutite se, kot da sta morje in morje samo vaša.

Za konec prispevka smo vam prihranili prekrasno idejo za poldnevni izlet v čudovit »turistični sladkorček«, zaliv Zavratnico. Krajinski park Zavratnica, ki je od Karlobaga oddaljen 25 kilometrov, velja za najlepši zaliv v severnem Jadranu.

Že v začetku 20. stoletja je bila v Zavratnici zgrajena zgornja pot z razglediščem in sprehajališče ob morju. Nekje v tem času Zavratnica postane skrito letovišče dunajske in praške elite. Modri odtenki morja v zalivu so v nasprotju s sivimi odtenki velebitskega kamna, zelenilom redke vegetacije in temnimi sencami redkih dreves. Verjemite, Zavratnica je vsekakor vredna obiska, glej članek www.pag.si/zavratnica.

Dokončno zaključimo, še zadnja misel. Turistična skupnost Karlobag v svojem turističnem spotu iz leta 2017 prednosti turističnega Karlobaga premikajoče se slike podkrepi z udarnimi besedami: Karlobag – umetnost narave. Temu v uredništvu www.pag.si ne bomo oporekali, le kimajoče bomo pritrdili. In za dodatek, veseli, še zaploskali. 🙂

Ps. Fotografije: TZ Karlobag in novinarji www.pag.si.


Sorodni članki

Starigrad Paklenica: med nebom in morjem

Nežno položena vzdolž dvajset kilometrov dolge morske obale, ob vznožju veličastnega Velebita, turistična t.i. Riviera Paklenica (z »glavnim krajem« Starigrad Paklenico) združuje gore in morje, sredozemsko podnebje z gorskim podnebjem, tradicijo z današnjimi modernimi časi. Vsekakor je potrebno znova in znova poudariti, da Starigrad Paklenica ni samo prijetno poletno obmorsko letovišče, ampak tudi tradicionalno zbirališče planincev in ljubiteljev narave, ki tudi izven glavne turistične sezone neizmerno uživajo v lepotah Paklenice oziroma celotnega Velebita.

Nadaljujte z branjem

Seget, Seget Donji

Zanimiva zgodovina iz časa Turkov in turistično nekoliko preveč zanemarjen kaštel Rotundo iz leta 1564, dolgo in dokaj neurejeno sprehajališče ob morju, »nekulturna razgledišča s prekrasnim pogledom na pol Dalmacije«, neraziskana in izzivov polna divja Zagora, stihijska gradnja ob obali, ignoranca turističnih in občinskih komunalnih delavcev, toda tudi odlična geografska umeščenost in nekateri manjši odlični turistični podjetniški projekti, ki vendarle popravljajo turistično sliko občine Seget in dajejo upanje, da bo nekoč bolje, so bistveni poudarki kratkega bivanja v Segetu oz. Segetu Donjem (ki bo tudi v samem fokusu tega članka). Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Privlaka, kraj peščenih plaž

Privlaka se nahaja v samem srcu severne Dalmacije, na prostranem peščenem polotoku, oazi peščenih zalivov, idealni turistični destinaciji za družinske počitnice, kraju dolgoletne ribiške tradicije, ter živih zgodb in legend. Privlaka je morebiti najbolj znana po svojih izumrlih »sabunjarih«, delavcih - težakih, ki so iz morja mukotrpno pridobivali pesek. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem