Mesto Pag, sramežljiv biser

Mesto Pag, ki  je geografsko umeščen tam nekje v sredino tega istoimenskega otoka, leži na jugovzhodni obali Paškega zaliva, na področju kjer morje prehaja v plitek zaliv, v “slano jezero” imenovano tudi Paške soline.

Zanimivo je, da mesto Pag ni ekonomsko in turistično središče otoka Paga, saj ga je prehitela Novalja?! Je pa  mesto Pag upravno središče, celoten otok Pag pa je, upravno gledano, del zmeraj bolj gospodarsko cvetoče zadarske županije (uporabna informacija: med Zadrom in Pagom je manj kot ura vožnje z avtomobilom ali avtobusom, peljete se tudi preko znanega paškega mostu, ki je celino z otokom povezal leta 1968).

Poleg turizma, ki je že nekaj desetletij najpomembnejša gospodarska panoga v mestu in na otoku samem (leta 1968 je bil zgrajen prvi večji hotel), proizvodnje soli (to je bila stoletja najpomembnejša gospodarska veja na celotnem otoku; zaradi soli so se Pažani pogostokrat vojskovali, belo slano zlato pa jim je, po drugi strani, prinašalo tudi bogastvo), se prebivalstvo ukvarja tudi s prirejo ovac (slavni paški sir in jagnjetina), vinogradništvom (paška žutica) in ribolovom.

Posebej je potrebno poudariti unikatno vrednoto paške čipke, ki je tudi zaščitni znak prepoznavnosti otoka Pag; čipkarska šola je bila ustanovljena leta 1906. Samostan sester Benediktink poleg številnih cerkvenih relikvij in slik, ohranja tradicijo pripravljanja »baškotina«, aromatičnega prepečenca, ki se lahko kupi na vhodu v samostan.

Mesto Pag krasijo prelepe peščene, prodnate in kamnite plaže. Prstan paške uvale zajema 27 kilometrov plaž. Do večine plaž se lahko pripeljete z avtom, z izjemo plaže, ki se nahaja na Paških vratih in do nje se pride samo s čolnom. Največja plaža Prosika je situirana v neposredni bližini centra mesta Pag in je posledično tudi »najbolj oblegana«.

Malo zgodovine. Grad Pag ima bogato zgodovinsko preteklost, s polno padcev in vzponov. Po nekaterih virih naj bi se ime Pag prvič pojavilo v 1. stoletju našega štetja, ime pa naj bi izhajalo iz latinske besede pagus, ki pomeni vas.

Ime Pag se pomembneje v pisnih virih omenja šele leta 976, ko je kralj Stjepan Držislav osvobodil Pag, ki je bil do takrat pod bizantinsko oblastjo. Mesto Pag se je v takšnega kot ga poznamo danes začelo razvijati v 15. stoletju in je načrtno delo slovitega gradbenika in kiparja Jurija Dalmatinca. Še danes se Pag lahko pohvali, da je eno redkih dobro ohranjenih srednjeveških mest.

V sredini 15. stoletja je bila vse večja turška nevarnost in zaradi tega so Pažani maja leta 1443 pričeli graditi novo mesto Pag na območju, kjer se nahaja še danes. V novo mesto Pag so se domačini preselili leta 1467. Mesto, ki so ga zapustili, so imenovali Stari grad oziroma Staro mesto, kot se imenuje še danes. Novo mesto je zagotavljalo večjo varnost, saj je bilo obdano z obzidjem in še dodatno utrjeno z devetimi stolpi. V mesto Pag so se preselili vsi prebivalci Starega grada, zaradi tega je zgodovina starega in novega Paga nedeljiva in celovita; med starim in novim mestom je razdalja le tri kilometre.

V 16. in 17. stoletju so v Pagu postavili tudi cerkev sv. Margarete in cerkev sv. Jurija. V tistem obdobju je nastalo tudi največ paških hiš. Med pomembnejšimi paškimi arhitekturnimi dosežki je treba omeniti tudi knezov dvorec in stolpič Skrivanat, zadnji ohranjen, ki je še ostal od stare trdnjave. Kar okrog 4.700 ljudi je v mestu Pag živelo na začetku prejšnjega stoletja.

Toda, ko je leta 1905 rastlinska bolezen prizadela vinsko trto in uničila zelo mnogo vinogradov, se je odselila skorajda polovica prebivalcev mesta. Tudi sedaj, neuradno, v mestu Pag ne živi več kot 3.000 ljudi.