Compare Listings

Podcenjeno Posedarje?!

Posedarje ob Novigradskem morju

Otoček s cerkvico svetega Duha. Masleniški most. Avtocesta in slavna Jadranska magistrala. Križev pot. Ovce in pršut. Dagnje in ostrige. Nasadi oljk in fig. Pa vinogradi. »Zalivsko« Novigradsko morje in srečne turistične družine v njem, ob njem … To je kraj Posedarje.

Posedarje ob Novigradskem morju

Posedarje?! Dopustniki moji ljubi slovenski, sploh veste, kje so Posedarje? Verjetno ne, pa čeprav se mogoče redno vozite na »marsovski otok« Pag, v prekrasni Zadar ali pa še južneje v sončno Dalmacijo. Verjetno se, vozeč proti domu, na avtocesti, kakšnih 20 kilometrov za Zadrom, tam nekje blizu avtocestnega izvoza za otok Pag, čudite prekrasnemu prizoru mini cerkvice na mini otočku in se sprašujete, kaj lepega ste opazili v daljavi? Ta fotogeničen miniaturni otoček, ki je s kopnom povezan z mostičkom, in na njem mini cerkvica z imenom sveti Duh … je delček kraja Posedarje. Ta dokaj skrit in neznan turistični kraj bomo na kratko predstavili v tem našem prispevku.

Začnimo s splošnimi podatki. Če gledamo zemljevid, Posedarje iščimo okrog 25 kilometrov severovzhodno od Zadra na obali Novigradskega morja, ki je velik zaliv Jadranskega morja (poimenovano po Novigradu, o katerem smo na našem spletnem turističnem portalu že pisali, glejte prispevek z naslovom Novigrad, pa ne istrski, ampak »zadarski«).  V njegovi bližini pa najdemo še: Obrovac (ob reki Zrmanji), Maslenico (ob vhodu v Novigradsko ždrilo, ki je vez med Jadranskim in t.i. Novigradskim morjem), že omenjen kamniti otok Pag, Nin (prvo hrvaško kraljevo mesto), Starigrad (ob nacionalnem parku Paklenica) in seveda Zadar s svojimi morskimi orglami.

Skozi mesto poteka dobra, stara in slavna Jadranska magistrala, neposredno nad njo pa teče turistična žila, avtocesta Zagreb – Split oz. Dubrovnik.  Posedarje je tudi občina v njenih mejah se nahajajo naslednji zaselki: Grgurice, Islam Latinski, Podgradina, Posedarje, Slivnica, Ždrilo in Vinjerac (glej tekst »Vinjerac je čudovit kljub svoji majhnosti«). Hrvaški viri menijo, da v občini živi nekaj več kot 3.600 človeških duš, v sami vasici Posedarje pa najdemo okrog 1.400 ljudi, ki so tukaj postavili svoj trajen dom. Domačini živijo predvsem od turizma, v manjši meri tudi od poljedeljstva in ribolova.

O Posedarju je turistična zveza Hrvaške zapisala tudi takole: »Slikovita okolica ustja reke Baštice, nasadi oljk, fig ter vinogradi dajejo temu kraju romantični videz ruralnih gospodarstev. Tukaj živi veliko vrst ptic. štorklje, čaplje, liske, labodi, ki pozimi pridejo iz hladnih krajev. Bujna vegetacija (gozdovi črnega hrasta), čudovite plaže, toplo morje ter dobra turistična infrastruktura – vse našteto zagotavlja preživljanje mirnih in lepih počitnic.«

Na turističnem spletnem portalu www.pag.si pa bomo opozorili tudi na že omenjeni in »fotografom zelo všečen« otoček s cerkvico svetega Duha, »umetniško galerijo na prostem imenovana Čelinka (polna kipov, ki sta jih ustvarila brata Kajmak), zmeraj bolj obiskan kamniti megalomanski Križev pot (ki je zares vreden ogleda, več o njem si lahko preberete, če kliknete na naslednjo povezavo: Križev pot v Posedarju) in številne gurmanske dobrote, ki bodo zlahka potešile naš, pa naj bo še tako velik, apetit. Seveda ponovno opozarjamo na odlično »geostrateško« umeščenost Posedarij, ki nam omogoča številne odlične dnevne izlete.

Za konec namenimo še nekaj besed o sami zgodovini kraja. Naselje Posedarje se omenja že v 13. stoletju (z latinskim nazivom Possedaria, iz leta 1219). Iz tega obdobja v naselju stoji župnijska cerkev Blažene Djevice Marije (Gospa od Ružarija), ki je bila leta 1700 obnovljena v baročnem slogu. Knezi iz plemena Gusić so v 14. stoletju dobili po Posedarju. Zaradi odličnih »knezov Posedarskih« je ime Posedarje pridno odmevalo po »domovini«.

Številne bolezni (malarija, kuga, kolera) zelo prizadenejo ljudi na tem področju. Vendar Posedarje najhujše čase vendarle doživlja med številnimi turškimi napadi, najhujši so bili v letih 1571, 1646, 1662 in 1665. Turško nasilje je zahtevalo veliko smrtnih žrtev in množično selitev prebivalcev v varnejše kraje; po »popisu prebivalstva« iz leta 1527 je imelo Posedarje le 371 prebivalcev, leta 1608 pa komajda 175 prebivalcev.

Med beneško-turškimi vojnami in kmalu po njih (v drugi polovici sedemnajstega stoletja) se je v Posedarju naselilo novo, predvsem katoliško prebivalstvo (od tukaj štokavsko narečje). Med zadnjo hrvaško osamosvojitveno vojno (»Domovinski rat« med letoma 1991–95) so Posedarje pogosto napadale agresorske srbske sile (predvsem zaradi masleniškega mostu, ki je prava prometna žila med »hrvaško celino in Dalmacijo«).

Za sam konec …. Turisti, obiščite Posedarje. Za en teden, 14 dni ali pa se vsaj ustavite za nekaj ur na obisku kraja in njegovih znamenitosti. Verjemite, ne bo vam dolgčas.

Za objavo fotografij se zahvaljujemo lokalni turistični skupnosti.

Sorodni članki

Seget Vranjica, mir in sproščenost

Seget Vranjica je obmorsko dalmatinsko naselje v občini Seget, upravno gledano je del t.i. Splitsko-dalmatinske županije. Seget Vranjica je majhen kraj v prijetnem sredozemskem okolju in (načeloma) ima vse, kar potrebujete za prijeten in (predvsem) miren turistični dopust. V Seget Vranjici ne pričakujte hrupnih in velikih zabav (razen, če si jih ne boste naredili sami), zagotovo pa Seget Vranjica nudi prav vse možnosti za »blaženo umirjeno morsko sproščenost«. Poglejmo nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Starigrad Paklenica: med nebom in morjem

Nežno položena vzdolž dvajset kilometrov dolge morske obale, ob vznožju veličastnega Velebita, turistična t.i. Riviera Paklenica (z »glavnim krajem« Starigrad Paklenico) združuje gore in morje, sredozemsko podnebje z gorskim podnebjem, tradicijo z današnjimi modernimi časi. Vsekakor je potrebno znova in znova poudariti, da Starigrad Paklenica ni samo prijetno poletno obmorsko letovišče, ampak tudi tradicionalno zbirališče planincev in ljubiteljev narave, ki tudi izven glavne turistične sezone neizmerno uživajo v lepotah Paklenice oziroma celotnega Velebita.

Nadaljujte z branjem

Seget, Seget Donji

Zanimiva zgodovina iz časa Turkov in turistično nekoliko preveč zanemarjen kaštel Rotundo iz leta 1564, dolgo in dokaj neurejeno sprehajališče ob morju, »nekulturna razgledišča s prekrasnim pogledom na pol Dalmacije«, neraziskana in izzivov polna divja Zagora, stihijska gradnja ob obali, ignoranca turističnih in občinskih komunalnih delavcev, toda tudi odlična geografska umeščenost in nekateri manjši odlični turistični podjetniški projekti, ki vendarle popravljajo turistično sliko občine Seget in dajejo upanje, da bo nekoč bolje, so bistveni poudarki kratkega bivanja v Segetu oz. Segetu Donjem (ki bo tudi v samem fokusu tega članka). Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem