Compare Listings

Privlaka, dom (morskega) peska

Privlaka, kraj peščenih plaž

Privlaka se nahaja v samem srcu severne Dalmacije, na prostranem peščenem polotoku, oazi peščenih zalivov, idealni turistični destinaciji za družinske počitnice, kraju dolgoletne ribiške tradicije, ter živih zgodb in legend. Privlaka je morebiti najbolj znana po svojih izumrlih »sabunjarih«, delavcih – težakih, ki so iz morja mukotrpno pridobivali pesek. Poglejmo podrobneje.

Privlaka, kraj peščenih plaž

Privlaka je s svojo lepoto in edinstvenostjo navdihnila že renesančnega pisatelja Petra Zoranića (rojen leta 1508, umrl je med letoma 1543 in 1569?!), ki je pripovedoval zgodbe in legende o Privlaki v prvem hrvaškem romanu Planine (že iz leta 1536, leto po padcu trdnjave Klis; v časih, ko so Turki na teh območjih sejali teror in strah).

Privlako bližina in vpliv Zadra uvrščata med obalne bisere Zadarske županije. Privlaka se nahaja v samem srcu severne Dalmacije. Z jugovzhoda lepoto izžareva kraljevsko mesto Nin, s severozahoda pa otok Vir (kakor verjetno veste, sta polotok Privlaka in otok Vir od leta 1976 povezana z mostom). Privlaka se nahaja na regionalni cesti Zadar – Nin – otok Vir, od Zadra je oddaljena le dvajset kilometrov.

Za lažjo geografsko orientacijo navajamo še oddaljenost Privlake do nekaterih drugih krajev: Posedarje (38 km, avtocesta okrog 35 km), Ražanac (30 km), Vinjerac (40 km), mesto Pag na otoku Pagu (58 km), mnogo bližje pa so Petrčane (14 km), Nin (7 km), Zaton (8 km) in Vir na otoku Viru (8 km). Turisti se lahko dokaj enostavno z avtom odpravijo tudi do nekaterih (bližnjih) izletniških naravnih znamenitosti: NP Paklenica (66 km), reka Zrmanja (kopališče Muškovci – 65 km), Kudin most na reki Krupi (85 km), podzemne »Cerovačke špilje« (82 km) ali pa z ladjo na obisk NP Kornati ali pa naravnega parka Telaščica (na Dugem otoku).

Privlaka se nahaja na prostranem, ravnem polotoku s peščenimi tlemi. Polotok je 7 km dolg in 4 km širok, je v objemu Ninskega zaliva na severovzhodu in Zadarskega kanala na jugozahodu. Turistični naselji Sabunike in Škrapavac sta sestavni del občine Privlaka, nahajata se – seveda – neposredno ob morju. Škrapavac se nahaja na južni strani Privlake poleg znane turistične vasice Zaton, zanj so značilne peščene plaže, primerne za najmanjše otroke.

Majhno turistično naselje Sabunike pa je zraslo na severovzhodni strani polotoka Privlaka, tik ob znani ninski Kraljičini plaži. Tudi Sabunike so znane po dolgih peščenih plažah. Lepe plaže so zaradi plitvega in čistega morja še posebej primerne za otroke, baje so zelo prijetne za kopanje že od maja oz. junija.

Občina Privlaka dodaja: »V naselju Sabunike rahel veter tudi v najbolj vročih poletjih blaži visoke temperature, zmanjšuje vlago, kar je dobro za otroke in starejše. Poleg peščenih plaž so Sabunike znane tudi po dolgih sončnih zahodih, septembra in oktobra pa postanejo raj za deskarje. Poleg Bola na Braču so Sabunike najbolj znana deskarska destinacija zaradi ugodnega vetra z Velebita«.

Podnebje v Privlaki je blago, sredozemsko. Poletja so vroča in topla, zime pa večinoma mile. Poleti v Privlaki piha zahodni maestral, ki naredi dneve prijetnejše in vročino znosnejšo. Z Velebita pozimi piha značilen severni veter, burja, temperatura pa lahko pade pod ničlo. Privlačna regija uživa v toplini rumenih sončnih žarkov in neminljivi lepoti sončnih dni. Na leto je v Privlaki več kot 2.540 sončnih ur. Temperatura morja poleti je visokih 25 do 27 stopinj Celzija.

Čas je, da pokukamo v zgodovino Privlake. Najdbe keramike iz danilske kulture (4500-3900 let pr. n. št.) kažejo, da je bilo območje Privlake poseljeno že v mlajši kameni dobi. Iz zgodnje bronaste dobe so po naključju našli zaklad zlatega nakita (ogrlica, okrasne ploščice, prstani), iz poznoliburnijskih grobov pa (bronasti obeski, zapestnice, jantarjeve in steklene kroglice, igle ter zaponke za pas). V bližini Privlake so vidne velike zemeljske gomile, za katere se domneva, da so grobovi. Na rtu Kremenjača so ostanki rimskega pristanišča.

Privlaka se v pisnih dokumentih prvič omenja leta 1296. Ime kraja je skozi stoletja doživelo številne spremembe: Brevilaqua, Privilacha, Priulacha … do oblike, ki jo poznamo še danes. Zgodovinsko gledano je gospodarska osnova Privlake slonela na poljedelstvu in živinoreji. Nekoliko stoletij kasneje so se generacije intenzivno povezale tudi z morjem, pomorstvom in ribištvom (še posebej se omenja specifična ribolovna tradicija z imenom »lurd«).

Zelo čustveno zgodbo pa so (predvsem) med letoma 1900 in 1980 spisali t.i. »sabunjari«, ki so s pridobivanjem peska iz morja ime Privlake ponesli v svet. Sabunjari so svojimi lesenimi ladjami (»trabakulima, bracerima, leutima«) prevažali morski pesek vzdolž celotne hrvaške obale, še posebej pomembna pa je bila njihova vloga po drugi svetovni vojni, ko se je ponovno gradil, z letalskimi bombami, razrušen Zadar.

Poklic »sabunjar« je bil izredno zahteven, pa tudi zelo cenjen. Delo z barkami na morju je zahtevalo odlične mornarske veščine, hkrati pa je bil izkop peska iz morja izredno mukotrpen, to je bilo izredno težaško, celodnevno delo, ki je zahtevalo močnega in zdravega moškega. Sabunjari so dolga desetletja prejšnjega stoletja, vse dokler ni bila z državnim odlokom prepovedana eksploatacija peska iz morja, zaznamovali življenje v Privlaki.

Tudi zato so nekatera športna društva v svojem imena uporabila besedo »sabunjar«, leta 2022 pa so v Privlaki ponosno postavili visoko bronasto skulpturo »Privlački sabunjar«. Na občini, pa tudi v Turistični skupnosti Privlaka, upajo, da bo v prihodnjih letih vendarle prišlo tudi do uspešne realizacije multimedijskega centra, ki bo na zanimiv način prikazal in predstavil celoten »fenomen sabunjar«.

Obdelana polja in neokrnjena narava sta obdali nekatere najstarejše spomenike krščanstva v Privlaki (večinoma najdemo le ostanke sakralnih zgradb). Vsekakor je turistično najbolj zanimiva cerkev sv. Vida (iz štirinajstega stoletje), ki je edina starejša ohranjena (in obnovljena) cerkev na polotoku Privlaka. Cerkev je bila v davnih časih župnijska cerkev naselja Kupara, danes pa se služba božja v njej opravlja samo 15. junija, na dan sv. Vida, ki je zavetnik lekarnarjev, pivovarjev, plesalcev, igralcev in gluhonemih.

Radovednega obiska je vredna tudi privlaška župnijska cerkev Rojstva Blažene Device Marije iz devetnajstega stoletja, ki sodi med najlepše primere klasicistične arhitekture v Dalmaciji. Na glavnem oltarju je zanimiva pala iz cikla Marijinega življenja. Čeprav ne sodi med vrhunska dela baročnih mojstrov, je slika zanimiva prav zaradi svoje baročne pripovednosti.

Poleg sakralnih spomenikov so v izvirni obliki ohranjeni tudi znani Privlaški vodnjaki. Bili so vir vode, posledično vir življenja. Vodnjaki so bili stoletja priča trdemu delu in ribolovu prebivalcev, poslušali so zgodbe in hranili skrivnosti ljubezni. Danes je na območju Privlake ohranjenih 12 takih vodnjakov. Najbolj znan med njimi je vodnjak Sokolar, na katerega je vezana legenda o nesrečni ljubezni.

V Privlaki in njenih satelitskih turističnih naseljih danes živi okrog 3.000 prebivalcev. Občina Privlaka se izjemno hitro razvija predvsem zaradi turizma. Privlaka se lahko leta 2022 pohvali, da ima na voljo okrog 5.000 turističnih postelj. V Privlaki je veliko število moderno opremljenih apartmajev, še posebej pa izstopajo čudovite počitniške vile. Raznoliko ponudbo dopolnjujejo še kampi (npr. Camp Dalmacija, kamp Darinka in Camping Nina Privlaka).

Turiste iz vseh koncev sveta v Privlako, brez večjega dvoma, privlačijo predvsem morje in številne krasne plaže. Dobesedno »neprecenljivo naravno bogastvo« Privlake so zagotovo njene (peščene) plaže in zalivi. Kopanje v Privlaki je izjemno enostavno: kamor koli se obrnete, vas pričakajo čudoviti peščeni zalivi, ki očarajo in mamijo s svojo lepoto, nekateri pa ljubosumno skrivajo tudi zdravilno blato. Privlaka je bogata z dolgimi, plitvimi, peščenimi plažami, ki so kot nalašč za družinski turizem, se upravičeno pohvalijo v Turistični skupnosti Privlaka.

O plažah v Privlaki bomo zagotovo kmalu objavili prav poseben članek, zato naj sedaj, ko počasi zaključujemo uvoden članek o Privlaki, opozorimo le še na obalno sprehajališče (ki ga veselo uporabljajo tudi kolesarji). Ob morju namreč teče zares zelo dolga, betonirana promenada, ki večinoma ponuja poglede na nepozabne sončne zahode. Enega takšnih sončnih zahodov je mogoče videti z najzahodnejše kopenske točke v Dalmaciji, kopenskega rta, znanega kot rt Artić.

Turisti v Privlaki zagotovo ne bomo lačni, še posebej bomo na svoj račun »prišli resnični ljubitelji številnih svežih morskih dobrot«, pa tudi dolgčas nam ne bo, saj se v Privlaki predvsem v turistični sezoni organizirajo številne (turistično, kulturno-zabavne, športne) prireditve, npr: »Privlaćka noč, Noć privlačkih ribara i sabunjara, Naši stari običaji, Privlaka run«.

Ali moramo sploh poudariti, da Privlaka ponuja številne možnosti športnikom po duši? V Privlaki se lahko razgibavate na različne načine. Občina Privlaka ima dve nogometni igrišči, košarkaško igrišče in igrišče za odbojko. Lahko se potapljate, plavate, jadrate, igrate vaterpolo in dalmatinski picigin, se sprehajate, tečete, spuščate zmaje, jadrate, kolesarite. Verjetno smo kaj še pozabili. 🙂

Glede na zapisano je Privlaka pravi turistični biser, kajne? Občutite vonj slanega morja v zraku, uživajte v pravem dalmatinskem gostoljubju, naj Privlaka postane vaš peskovnik, obiščite turistično privlačno Privlako tudi vi. In če ne verjamete našim besedam, poglejte še pričujoče fotografije ali pa preverite, zakaj je kritična novinarska »Turistička patrola« hrvaškega medijskega giganta Večernji list kraj Privlaka leta 2022 ocenila z visokimi 89 točkami (od 100-ih).

Ps. Fotografije: Turistična skupnost Privlaka in delno novinarji www.pag.si.


Sorodni članki

Starigrad Paklenica: med nebom in morjem

Nežno položena vzdolž dvajset kilometrov dolge morske obale, ob vznožju veličastnega Velebita, turistična t.i. Riviera Paklenica (z »glavnim krajem« Starigrad Paklenico) združuje gore in morje, sredozemsko podnebje z gorskim podnebjem, tradicijo z današnjimi modernimi časi. Vsekakor je potrebno znova in znova poudariti, da Starigrad Paklenica ni samo prijetno poletno obmorsko letovišče, ampak tudi tradicionalno zbirališče planincev in ljubiteljev narave, ki tudi izven glavne turistične sezone neizmerno uživajo v lepotah Paklenice oziroma celotnega Velebita.

Nadaljujte z branjem

Seget, Seget Donji

Zanimiva zgodovina iz časa Turkov in turistično nekoliko preveč zanemarjen kaštel Rotundo iz leta 1564, dolgo in dokaj neurejeno sprehajališče ob morju, »nekulturna razgledišča s prekrasnim pogledom na pol Dalmacije«, neraziskana in izzivov polna divja Zagora, stihijska gradnja ob obali, ignoranca turističnih in občinskih komunalnih delavcev, toda tudi odlična geografska umeščenost in nekateri manjši odlični turistični podjetniški projekti, ki vendarle popravljajo turistično sliko občine Seget in dajejo upanje, da bo nekoč bolje, so bistveni poudarki kratkega bivanja v Segetu oz. Segetu Donjem (ki bo tudi v samem fokusu tega članka). Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Marina, oaza miru

Marina, nekoč predvsem kraj ribičev in kmetov, v veliki večini oljkarjev, se je danes spremenila v zelo privlačno turistično destinacijo, ki se promovira predvsem kot »družinam zelo prijazna«. Marina pridno izkorišča vse prednosti svoje odlične geografske lege ter vrednosti lastne kulturno-zgodovinske dediščine. Simbol Marine je markantna »Marinska kula«, petsto let stara in odlično ohranjena beneška utrdba, ki se zmeraj znajde v samem centru pozornosti fotografov. Vendar Marinska kula zagotovo ni edini turistični adut Marine. Poglejmo kraj Marino in predvsem njene turistične značilnosti nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem