Otok Vir, majhen otok – krasne plaže

Skoraj 300 sončnih dni in 2.450 ur sijanja sonca letno je tisto, kar nas na Vir pritegne tudi izven glavne sezone. V poletnih mesecih je povprečno le 5-6 dni deževnih, v glavni sezoni pa še pol manj.

Otok Vir, po italijansko Puntadura, vas bo očaral, pa najsi ga obiščete sami, v paru, z otroki ali s prijatelji. Vse vam bo ugajalo: sonce, toplo morje, jadranje, privlačne plaže, lepa pokrajina, živahni lokali in morska hrana – sveža, da bolj ne more biti. In prav zato, ter obenem prijetne atmosfere majhnega mediteranskega mesta, je priljubljenost Vira v zadnjih par letih astronomsko poskočila. Samo lani, v 2015, so imeli 1 milijon turističnih nočitev.

Otok Vir je večinoma kamnit, razen manjšega dela na severovzhodu, kjer se plaža blago spušča proti morju in je pokrita s finim peskom. Podnebje je mediteransko s toplimi in suhimi poletji ter blagimi in relativno deževnimi zimami, zaradi česar je tu bujno mediteransko rastje: dišeč lovor, mogočni borovci, razcveteli oleandri, vitke ciprese, nežen tamaris in omamno dišeča kadulja, rožmarin in sivka. Morje je poleti zelo toplo in prijetno za kopanje. Otok Vir je večinoma poraščen z oljkami in smokvami, ki prehajajo v gost borov gozd, zato boste zagotovo uživali tudi v sprehodih po naravi.

Od otoka Paga na severovzhodu ga loči 0,7 navtične milje širok kanal Nove Povljane.  S celino je od leta 1976 povezan z atraktivnim mostom, ki je zgrajen na enajstih stebrih nad tri metre globokim in tristo metrov širokim prelivom Privlački gaz. Tako otok pravzaprav ni več otok, ampak del celine ter ponuja vse prednosti tako otoka kot kopnega. Plitvino so v času Avstro-Ogrske poglobili, da so omogočili plovbo manjšim ladjam.

Otok je dolg 10 in širok do 4 km ter spada v severni del srednjega dalmatinskega otočja. Njegova obala je dolga skoraj 32 km, ki pa večinoma ni razčlenjena, še najbolj na severnem delu otoka, predvsem zaradi sestave tal in delovanja morja. Zaradi primernih globin v Virskem morju ob Viru vodijo važne pomorske poti proti Rijeki, Italiji, Zadru in jugu Hrvaške. Zato so na zahodnem delu otoka zgradili svetilnik, kjer romantiki najraje uživajo v sončnem zahodu.

Vir obkrožajo otoki Pag, Maun, Planika, Olib, Ist, Molat, Sestrunj, Rivanj in Ugljan.

Otok Vir je od Zadra oddaljen 26 km, po morski poti pa 15 navtičnih milj. Najlažja pot na Vir je iz Maribora ali Ljubljane (3,5h – 4h) po avtocesti proti Zadru, izvoz Nin – Privlaka.

Vetrovi na Viru so njegova največja klimatska značilnost.

Pozimi pihata severnika: burja in tramontana. Jeseni in pozimi sta pogosta tudi jugo in levanat. Spomladi zapiha zahodnik: maestral, ki je tudi glavni in osvežujoči veter, ki blaži poletne temperature in ustvarja odlične pogoje za jadranje in surfanje. Bližina severnega in južnega morja otoka omogočata kopanja tudi pri poletnih vetrovih: ko piha jugo, na severnih in ko piha burja, na južnih plažah.

Majhen otok – krasne plaže.

Najlepša plaža je v zalivu Duboka draga, na SZ delu otoka. Neokrnjena narava in kristalno čisto morje v kombinaciji z nepozabnimi rdečimi stenami vas bodo osupnile.

Zelo priljubljene so tudi plaže Miljkovica in Donja Prezida. V zalivu Sapavac, blizu trdnjave Kaštelina, se v spokoju borovega gozda nahaja plaža, bogata s peloidnim blatom, ki ima zdravilne učinke pri revmatične bolezni, zato to plažo priporočamo tudi starejšim.

Takoj poleg otoka Vira se nahaja zanimiv otoček Školjič, ki je bil nekoč v času oseke s posebno potjo spojen z Virom in bil njegov sestavni del. Prekrit je z dišečimi borovci, krasi pa ga dolga peščena plaža, zaradi katere je še toliko bolj privlačen.

Turistična ponudba Vira je sestavljena skorajda izključno le iz privatnih apartmajev in sob ter apartmajskih hiš, ki imajo pogosto lastne priveze za čolne in manjše ladjice. Hotelov na otoku ni, zato je doživetje otoka toliko privlačnejše in pristnejše. Se pa tu in tam najde tudi kaj dokaj prestižnega, npr. svetilnik Villa Lanterna.

Restavracije in bari s senčnimi terasami, znamenite konobe, disco-klubi, domača folklora ter različne zanimive stojnice, ambulanta, lekarna, pošta, turistična agencija, menjalnice, najemi čolnov, skuterjev, bogata zelena tržnica in ribarnica, predstavljajo kvalitetno in privlačno turistično ponudbo otoka.

Različni izdelki iz blaga, školjk in sivke, ki jih med poletno sezono prodajajo po stojnicah, so pomemben vir zaslužka za domačine. Dalmatinska kuhinja ima, kakor vse druge, svoje posebnosti. Dominirajo seveda morski sadeži, ki se pripravljajo na mnogo načinov. Na voljo so številne pojedine iz rib in školjk, običajno pripravljene na žaru in postrežene s česnom, limono, blitvo in krompirjem.

Vredno je poskusiti dalmatinsko specialiteto škampe v buzari (počasi kuhani škampi v paradižnikovi omaki z dodatkom čebule in zelenjave) ali pa na zraku posušen dalmatinski prekajeni pršut s paškim sirom. Mesne jedi na otoku Vir se pripravljajo nekoliko drugače, kot v notranjosti Hrvaške, zaradi specifičnosti podnebja in bogastva dodanih domačih začimb.

Kamnita severozahodna obala otoka se ponaša z bogato morsko floro in fauno, zato je to izredno priljubljeno potapljaško področje za ljubitelje morskih globin.

Številni zalivi in zalivčki s pristanišči ter sidrišči omogočajo navtikom varen pristan in postanek na njihovi poti med verigo 300 otokov, med katerimi je tudi narodni park Kornati.

Raj za kolesarje in pohodnike.

Vir nima razvejane cestne mreže. Izleti z avtomobili niso najbolj primerni, kajti na otoku ni dosti asfaltnih cest in bi se lahko vozili le po grbinastih poteh. Vseeno pa si kar nekaj zanimivih razglednih točk na otoku lahko ogledate tudi z avtomobilom, kar bo všeč tudi bolj lenobnim.

Na splošno je za pohodnike in kolesarje na otoku dobro poskrbljeno. V turističnem centru v mestu Vir vam bodo prijazno svetovali glede raznih pohodniških in kolesarskih poti in razgledniške točke, ki so prepredene po vsem otoku in ponujajo slikovite poglede na otok in morje ter okoliške otoke. Ob lepem vremenu lahko iz najbolj priljubljene razgledne točke na hribu Sv. Juraj (Bandira 112 m) pogled sega na celoten gorski venec Velebit, na jugu pa vse do Zadra in dlje.

Otok Vir je idealno mesto za različne izlete oziroma kolesarske ture. Na otoku najdemo številne majhne, predvsem skalnate zalive, primerne za kopanje.  Skratka, po stranpoteh otoka Vira boste zagotovo uživali in to le nekaj minut od turističnega vrveža.

 Odlično izhodišče za izlete.

Otok Vir predstavlja zaradi svoje odlične povezanosti s kopnim odlično izhodišče za izlete. V sami bližini (12 km) se nahaja kraljevsko mesto Nin z najmanjšo katedralo na svetu. Najbližje večje mesto je Zadar (26 km) z antičnimi ostanki rimskega Foruma, pa modernimi morskimi orglami in Pozdravom soncu. Blizu je otok Pag (po cesti je do mesta Pag 70 km). Malo dalje vas pričakujejo narodni parki in naravni parki, ki so obkrožili otok Vir: Telašćica, Kornati, Paklenica (72 km), Krka in Plitvička jezera (175 km). Do Dubrovnika je že malo dlje, 394 km.

Otok Vir ima samo tri večja naselja.

Vsa so ob morju, okoli njih pa se nizajo številni zalivi in plaže.

Vseh prebivalcev je na otoku okrog 1.600. Center otoka je v istoimenskem mestu Vir, ki leži ob zalivu Šapavac. Tu je že dokaj hrupno vzdušje, v pristanišču pa še posebej.

Naselje Ložice na severovzhodni obali se je razvilo v pravi turistični kraj. Ob Rastavcu najdemo lepe zalive, primerne za kopanje, kot npr. Duboka Draga, ki ga obdajajo rdeče peščene skale.

Dosti bolj romantično je mestece Torovi, ki leži poleg Vira. Stare kamnite hiše, vinogradi, vrtovi ter kamnite obrambne stene nam še vedno lahko pričarajo vtis o nekdanjem življenju na otoku. S hriba vodi lepa pot do morja, ob dobrih vremenskih razmerah lahko vidimo vse do sosednih otokov Ugljan, Rivani, Molat in Ist.

Kraški otok.

Otok Vir je tipičen primer kraškega otoka, kjer je zaradi sekanja gozdov, ki so ga nekoč popolnoma preraščali ter požiganjem zaradi živinoreje in poljedelstva (predvsem v 20. st.), nastala erozija tal, s tem pa še potenciranje klimatskih vplivov. Ti so posebej izraziti zaradi severnih vetrov – burje in tramontane, ki na tla nanašata veliko solne meglice. Gozdni pokrov sestavljajo predvsem mediteranski hrast in borovci, pa tudi gaber ter praprot in grmovnice kot so robidnice.

Na Viru so še vedno zelo pogoste mediteranske kulture, med katerimi sta najpogostejši vinska trta in fige, v zadnjih letih pa se zapuščene površine zasajajo z oljkami, za katere so nekoč domnevali, da zaradi burje in slanega pršca ne bodo uspevale. Zaradi raznolikosti tal in rastlinskega pokrova ter vode je otok ugoden za življenje in pogosto vas lahko na sprehodu po stranpoteh zmotijo divji zajci, jerebice, fazani ter poljske miši. Ob obali je precej galebov.

Malo zgodovine.

Na prvi pogled neprijazen otok je bil naseljen že v prazgodovinskem času, kakor nam dokazujejo ostanki ilirskih zgradb in grobov. Najstarejši hrvaški spomeniki kulture so ostanki gradinskih naselij na hribu Sv. Juraj (Bandira 112m) in Gradina na severnem delu otoka ter razvaline 700 let stare kapelice sv. Jurij.  V zgodovinskih dokumentih se Vir prvič omenja leta 1069 v v darilni listini enega izmed hrvaških kraljev, znanem pod nazivom Mare nostrum Dalmatikum. Otok Vir se tu omenja z imenom Ueru oz. Veru, kar je staro mediteranskega izvora in je pomenilo pašnik.

Tudi v naselju Vir so odkrili ostanke temeljev predromanske cerkvice sv. Nikole, na pokopališču pa stoji romanska cerkvica sv. Ivana iz 12. – 13. stol. Nekaj časa je bil pod oblastjo madžarsko-hrvaških vladarjev, nato pa do prehoda Nina pod zaščito Benetk. S prihodom Turkov leta 1500 na področju Nina nastane poseben mejni pas Beneške republike, ki je trajal skoraj 200 let.

Leta 1502 se v Benetkah celo razpravlja ali bi porušeni Nin obnavljali ali bi zgradili utrdbo na Viru. Verjetno so se takrat odločili za gradnjo nove utrdbe na Viru, njeni ostanki pa so delno ohranjeni še danes na obali, nedaleč stran od pokopališča in dveh stolpov iz 13. in 14. stoletja.  Beneška utrdba  iz 17. stol., ki jo prebivalci Vira imenujejo Kaštelina, je služila obrambi pred Turki in Uskoki, vojnim posadkam beneške uprave in kot zaklonišče maloštevilnemu prebivalstvu Vira in ninskega okraja v slučaju napada ter za zaščito pred gusarji.

V 17. stoletju se močno razvije živinoreja, pri tem pa se zaradi pašnikov krčijo in požigajo večji predeli gozda. Prebivalci manjših zaselkov se zaradi vedno večje potrebe po pašnikih selijo v večje vasice. Augusta Obradović leta 1908 otok proda tlačanom oz. otočanom. Ti leta 1912 poglobijo ˝Privlački gaz˝ in ogradijo pašnike, tako da otok pridobi značilno podobo, ki je vidna še danes. Močno se razvije tudi poljedelstvo, predvsem pridelovanje ječmena, riža, ovsa, koruze in pšenice ter vinogradništvo. Razvito je ovčarstvo, prebivalci pa na otoku pridobivajo tudi pesek. Med obema vojnama se Virani začnejo ukvarjati še s pomorstvom in mnogi se kot pomorščaki vkrcajo na prekooceanske ladje.

Po II. svetovni vojni Vir doživlja ekspanzijo prebivalstva, veliko jih kasneje emigrira v inozemstvo. Mladi odhajajo na izobraževanje v druga mesta, mlade družine pa se izseljujejo v glavnem v Rijeko in Zadar. Veliko število pomorščakov ostane v Ameriki, na otoku pa ostanejo v glavnem žene pomorščakov z otroki in starejši. Obdelovalna zemlja in živinoreja se zapuščata, obdelujejo se le vinogradi in vrtovi.

˝V zadnjem trenutku” pride do izgradnje mostu, ki otok Vir prek ˝Privlačkog gaza˝poveže s kopnim. Most je takrat upravičeno, dobil ime “Most življenja”. Od njegove otvoritve leta 1976 se pričenja novo obdobje otoka. Razvijati se je pričela turistična infrastruktura, ki iz leta v leto privablja vedno več turistov. In ti na otoku Viru uživajo življenje »na polno«.