Compare Listings

Praga: največje turistične znamenitosti

Praga, slavno zlato mesto

Praga velja za eno najlepših evropskih in svetovnih mest. Glavno mesto Češke je turistično oblegano, glavne turistične znamenitosti Prage se »neredko dobesedno šibijo pod množičnimi obiskovalci«. Turizem je nasploh eden izmed ključnih delov gospodarstva Prage in pomemben dejavnik za sam razvoj mesta. Praga prav vsako leto predvsem zaradi svoje bogate zgodovine, čudovite arhitekture, kulturne dediščine, kulinarike, gostoljubnosti in živahnega nočnega življenja privablja na milijone turistov iz vseh koncev sveta. Praga, s svojim slovanskim šarmom, je zagotovo eno najbolj očarljivih mest v Evropi, je turistična destinacija, ki jo je zagotovo vredno obiskati in doživeti. Sprehodimo se torej čez seznam največjih praških turističnih znamenitosti.

Praga, slavno zlato mesto

Praga, glavno mesto Češke ima vsaj okrog milijon in 500 tisoč prebivalcev, kar jo naredi tudi za največje mesto na Češkem. Skozi Prago teče Vltava, ena najpomembnejših rek v Češki republiki in hkrati pritok Labe. Prago reka Vltava deli na dva dela, kar ustvari zanimivo, zelo slikovito, mestno dinamiko. Če geografsko sliko pogledamo nekoliko širše, potem vidimo, da velik del mesta živi predvsem v široki dolini, kotanji reke Vltave.

Zgodovinsko središče mesta Praga obvladujeta vzpetini Hradčani (na severu) in Višegrad (na jugu). Preostanek mesta je razdeljen med druge okoliške doline med naslednjimi hribčki: Letná, Vítkov, Větrov, Skalka, Emauzy, Karlov in najvišji med njimi Petrin, kar v bistvu pomeni, da se je Praga v »stoletjih razvoja dodobra razrasla«. Mesto Praga se »preliva« med nadmorskima višinama 177 in 399 metrov.

Praga je sicer razdeljena na pet velikih področij. Na levem bregu Vltave se nahaja srednjeveško mesto jedro Hradčany (Grad in katedrala svetega Vida) in Mala Strana (Little Quarter), s parkom Kampa in hribom Petrin. Na desnem bregu Vltave najdemo Staro mesto (Old Town) ter Novo mesto (New Town). Že iz naštetega lahko logično sklepamo, da ima Praga nekoliko razdrobljenih »zgodovinskih jeder«, še mnogo več je osrednjih in satelitskih turističnih točk.

Praga je – seveda – tudi zgodovinsko, kulturno ter gospodarsko središče države, nahaja se v osrednjem delu Evrope. Poglejmo nekaj zanimivejših kilometrskih razdalj od Prage: Ljubljana (okrog 700 km), Maribor (580 km), Dunaj (335 km), Budimpešta (525 km), Zagreb (okrog 700 km), Pariz (1030 km), Madrid (2.200 km), Rim (1.300 km), Amsterdam (890 km), Berlin (350 km), München (okrog 370), Varšava (640 km). Za konec dodajmo še Dresden (150 km), ker ga številne slovenske turistične agencije skupaj s Prago dokaj redno dodajo v »turistični paket potovanja z avtobusom«.

Češko ime Praha skorajda zagotovo izhaja iz stare slovanske besede práh, kar pomeni ‘brod (prehod)’ ali ‘brzica’ in se nanaša na izvor mesta na točki prehoda reke Vltave. V nemščini je Praga pisana kot Prag, v angleščini in francoščini Prague, v več drugih romanskih in slovanskih jezikih pa tako kot v slovenščini – Praga. Kot zanimivost dodajmo, da vam v Pragi radi povedo o stari prerokba prerokinje Libuše, ki po legendi pride iz skalne pečine nad Vltavo in samozavestno napove: »Vidim veliko mesto, katerega slava se bo dotikala zvezd.«

In slavnih trenutkov je Praga doživela res veliko, poglejmo nekaj zanimivejših izsekov iz njene zgodovine, za lep pogled v preteklost pa vsekakor priporočamo, da kliknete na naslednjo povezavo: www.sl.wikipedia.org/wiki/Praga. Prve praške naselbine segajo v paleolitik. V prvih stoletjih našega štetja so na območju Prage živela različna germanska plemena, okrog šestega stoletja pa to območje poselijo Slovani. Okrog leta tisoč je Praga predvsem pomembno trgovsko središče.

Praga je ekstremno zacvetela v 14. stoletju v času vladavine Karla IV. (1346–1378), svetega rimskega cesarja in kralja Češke iz luksemburške rodbine. Kot kralj Češke in Svetega rimskega cesarstva je preoblikoval Prago v cesarsko prestolnico. V tistem času je bila Praga tretje največje mesto v Evropi (po Rimu in Konstantinoplu).

Karel IV. Luksemburški je spodbudil velike gradnje v Pragi, npr. položil je temeljni kamen za praško katedralo sv. Vida, ukazal je gradnjo nove kraljeve palače in Novega mesta (Nové Město), ustanovil je slovito praško univerzo, začel se je graditi znameniti Karlov most. Karel IV. je Prago v nekaj desetletjih naredil za politični, ekonomski in kulturni center Evrope.

Jan Hus je bil teolog in rektor na Karlovi univerzi, hotel je reformirati koruptivno Cerkev. Leta 1415 so ga proglasili za heretika, obsodili so ga in zažgali na grmadi. Leta 1526 so češke dežele izvolile Ferdinanda I. iz habsburške dinastije. Goreč katolicizem njenih članov je bil vzrok za spopade na Češkem, kjer so bile protestantske ideje vedno bolj priljubljene. V času vladanja njegovega sina Ferdinanda II. Praga postane kulturna prestolnica Evrope, slavni znanstveniki in umetniki si na dvoru »podajajo kljuko«.

V sedemnajstem stoletju se v Pragi zgodita dve praški defenestraciji (jezno ljudstvo je dobesedno pometalo predstavnike oblasti skozi okna). To je izzvalo tridesetletno vojno, ki velja za kruto obdobje tako za Prago kot celotno Češko. Ko germanski Sasi v istem stoletju dvakrat premagajo Čehe, se začne dolgotrajno nazadovanje Prage. Zaradi velikega požara koncem sedemnajstega stoletja in zaradi smrtonosne kuge med letoma 1713-1714 se kriza v Pragi še dodatno poglobi. To traja vse nekako do osemnajstega stoletja, ko se »končno zbudi gospodarstvo«, palače in prekrasne mestne hiše v Pragi rastejo kot gobe po dežju.

Prva svetovna vojna se je končala s porazom Avstro-Ogrske, Čehi se končno otresejo Habsburžanov, nastane Češkoslovaška, prvi predsednik postane Tomáš Masaryk. Praga v tistih letih postane prava evropska prestolnica z visoko razvito industrijo.

Nemci na predvečer druge svetovne vojne »zagrizejo v sočno, industrijsko zelo razvito, Češkoslovaško«, 15. marca 1939 nacistični voditelj Adolf Hitler s praškega gradu razglasi Češki in Moravski nemški protektorat. Leta 1942 je bila Praga priča atentatu na enega najvplivnejših nacistov Nemčiji, »rajhsprotektorja« Reinharda Heydricha.

Po drugi svetovni vojni Češkoslovaška »pade v vzhodni politični blok«, mogočna Sovjetska zveza upravlja s številnimi evropskimi satelitskimi državami. Ruskega nadzora se skušajo Čehi nekoliko otresti leta 1968, med znamenito Praško pomladjo.

Toda demokratizacijo političnega in ekonomskega sistema ne uspe, Rusi s tanki zatrejo poskuse Dubčkovih reform »s človeškim obrazom« (zaradi okupacije pride do številnih spontanih dejanj nenasilnega odpora, npr. Jan Palach naredi samomor s samozažigom). Komunistični režim je dokončno zrušen šele koncem leta 1989, v t.i. žametni revoluciji, predsednik postane znameniti književnik Václav Havel. Le še to; leta 1992 je sledila sporazumna ločitev Češkoslovaške na Češko in Slovaško, ki sta samostojni državi postali 1. januarja 1993.

Po teh ključnih dogodkih moderne zgodovine Češka, in z njo– seveda – tudi prestolnica Praga, zadihata s polnimi pljuči, začne se popoln preporod v vseh spektrih življenja, tudi turizem se (v Pragi) hitro povzdigne v neslutene višave. In tako pridemo tudi do obljubljenega seznama največjih turističnih znamenitosti Prage. Dame in gospodje, dovolite, da vam predstavimo osnovni, pa vendar dokaj izčrpen, turistični vodič mesta Prage.

1. Hradčani: Praški grad s katedralo svetega Vida

Praški grad (češko Pražský hrad, angleško Prague Castle) je velikanski grajski kompleks, njegova vizura dominira nad celotnim mestom. Guinnessova knjiga rekordov trdi, da je Praški grad, v pariški mestni četrti Hradčani, največji starodavni grad na svetu, saj zaseda skoraj 70.000 kvadratnih metrov, je približno 570 metrov dolg in v povprečju približno 130 metrov širok.

Praški grad je bil nekoč sedež čeških kraljev, svetih rimskih cesarjev, sedaj je tam tudi uradna rezidenca predsednika Češke republike. Paški grad čuva številne zgodovinske in kulturne znamenitosti (npr. katedralo svetega Vida, Staro kraljevo palačo, baziliko svetega Jurija, Zlato ulico). Tudi zato je celoten grajski kompleks, ki je pod »Unescovo zaščito«, prečudovit simbol prestolnice Češke republike.

Zasnova Praškega gradu sega v deveto stoletje, ko je bil postavljen leseni grad na hribu nad reko Vltavo, kot obrambni položaj za češke kneze. Grad se je nato, logično, postopoma razvijal in širil skozi stoletja. Veliko zaslug za sedanjo obliko gradu gre pripisati slavnemu kralju Karlu IV., ki je vladal v štirinajstem stoletju. Po koncu tridesetletne vojne Praški grad postane sedež avstrijske vladavine v Čeških deželah.

Po razpadu Avstro-ogrskega cesarstva leta 1918 je Praški grad postal simbol neodvisne Češkoslovaške in pozneje Češke republike. V 20. stoletju je bil grad večkrat prenovljen, velike zasluge za to pa ima tudi znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik.

Wikipedija o njegovem delu grajskega arhitekta poznavalsko zapiše: »Značilnost Plečnikovih arhitekturnih stvaritev je, da je vedno uporabil vse elemente v objektu, prostoru in naravi, ki so že bili tam in jih je poudaril. Zasvetile so se v novem sijaju in energiji; z odstranitvijo posameznih delov previsokega obzidja okoli praškega gradu je Pražanom pokazal najlepše vedute Prage, s projektom Rajski vrt na Hradčanih pa je zanemarjeni angleški park dobil novo vlogo na gradu. Grad je povezal z mestom, meščane pa z naravo v njihovi neposredni bližini«.

Slovenci smo lahko vsekakor ponosni, kajne? Mimogrede, na Praškem gradu so v Plečnikovo čast postavili spomenik, pa tudi eno od razgledišč je poimenovano po njem. Dodajamo: v praški četrti Vinohrady je Plečnik zasnoval zelo nenavadno cerkev Srca Jezusovega. Nedaleč od te cerkve je postavljen televizijski stolp Žižkov, ki pa ga prebivalci Prage, milo rečeno, pa čeprav gre za izredno visok futurističen razpoznaven praški objekt in na njega plezajo dojenčki unikatnega domačega umetnika David Černý-ja, zaradi njegove »ne-lepote« nikakor ne marajo. 🙁

V Praškem gradu ob zares številnih »turističnih bonbončkih« obiskovalce očara Stara kraljeva palača (Starý královský palác), ki je narejena v poznogotskem stilu z renesančnimi elementi, skriva pa Vladislavovo dvorano za kraljeve dogodke. Bazilika svetega Jurija iz desetega stoletja nas bo očarala z rdečim baročnim pročeljem.

Skorajda vsi obiskovalci Prage pa bomo zavili tudi v Zlato ulico (Zlatá ulička oziroma angleško The Golden Lane), kjer se bomo lahko sprehodili po hiši pisatelja Franza Kafke, tam pa so tudi obrtniške delavnice številnih starih mojstrov. Baje je bilo v »zlati ulici« polno zlatarjev (pa tudi alkimistov), ki so baje pozlatili svoje strehe na hišah?!

Katedrala svetega Vida (češko katedrala svetega Vita) velja za mogočno, verjetno največjo, turistično zvezdo Praškega gradu. Stolnica svetega Vida je hkrati najpomembnejša češka cerkev, velja za gotsko počivališče treh svetnikov, zato je njeno uradno ime Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (češko: Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha).

Katedrala svetega Vida je bila zasnovana v štirinajstem stoletju (že prej so bili na istem mestu manjše sakralne zgradbe), gradili pa so dolgo, zelo dolgo, skozi stoletja (na spletu lahko preberemo: »Do jubilejnega leta 1929 je bila stolnica svetega Vida končana, skoraj 600 let po tem, ko se je gradnja začela«). Stolnica svetega Vida se sedaj ponaša z naslednjimi osnovnimi merami: velikost – 124 x 60 metrov, glavni stolp je 96,5 metra visok, sprednji stolpi 82 metrov, višina loka je 33,2 metra.

Zanimivo je, da je skorajda celotno zadnje stoletja tekla polemika komu pripada katedrala svetega Vida; državi ali češki Cerkvi. Wikipedija zapiše: »Maja 2010 sta praški nadškof Dominik Duka in češki predsednik Václav Klaus skupaj izjavila, da ne želita nadaljevati sodnih sporov. Določila sta sedem oseb imetnikov ključev zakladnice svetega Venčeslava ter odbor za upravljanje in uporabo stolnice«.

Sam lahko dodam, da sem bil očaran nad velikostjo in arhitekturo katedrale (rozete, oboki, mozaiki), izredno čarobni so raznobarvni in slikoviti vitraži (ki dobesedno zasijejo v soncu), pa tudi srebrna grobnica Janeza Nepomuka ni od muh. Prelepa je tudi kapela svetega Venčeslava, zakladnica s češkimi kronskimi dragulji pa je bila v času mojega obiska, na žalost, zaradi meni neznanih vzrokov, zaprta. Vsekakor razlog več, da Prago obiščem ponovno. 🙂

Pomemben dodatek: Nad Praškim gradom, na samem vrhu hriba, je postavljen srednjeveški samostan Strahov (Strahov Monastery oziroma češko Strahovský klášter). V samostanskem kompleksu so cerkev Marijinega vnebovzetja, knjižnica s številnimi srednjeveškimi rokopisi, zemljevidi in globusi, baročna teološka dvorana, s freskami okrašena klasična filozofska dvorana ter Strahovska galerija, ena najpomembnejših srednjeevropskih zbirk gotskega slikarstva, rudolfinske umetnosti ter baročnega in rokokojskega slikarstva. Samostan ima tudi svojo pivovarno, turisti pa na to lokacijo radi zaidejo tudi zaradi prekrasnih razgledov na mesto.

2. Karlov most s stolpoma

Karlov most (češko Karlův most, angleško Charles Bridge) si turistični obiskovalci Prage – preprosto – morate ogledati »pod nujno«. Karlov most je namreč tudi zaradi tega, ker je izjemen primer srednjeveškega mostu, ena najbolj prepoznavnih znamenitosti mesta Praga. Karlov most je 515,8 metra dolg in skoraj 9,5 metra širok, poteka prek 16 lokov, za gradnjo so uporabili predvsem ogromne kocke češkega peščenjaka (legenda trdi, da so ob gradnji mostu uporabil mešanico jajčnih beljakov, vina in medu, da bi okrepil trdnost kamnitih blokov).

Karlov most je bil stoletja izredno pomemben, do leta 1841 je bil namreč edina možnost prečkanja reke Vltave, zato je bil najpomembnejša povezava med Praškim gradom ter starim mestom in sosednjimi območji. Zaradi te kopenske povezave je bila Praga strateško pomembna kot trgovska pot med vzhodno in zahodno Evropo.

Karlov most, ponuja nepozaben pogled na Vltavo in okoliške zgodovinske stavbe. Ta kamniti most, zgrajen v 14. stoletju, je čudovito okrašen s tridesetimi baročnimi skulpturami in kipi (ti so bili namreč dodani približno tri stoletja kasneje, v sedemnajstem stoletju), zaradi česar je idealen kraj za fotografiranje.

Karlov most je priporočljivo obiskati zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, da se izognete strašni gneči. Sprehod po Karlovem mostu vam omogoča, da začutite duh srednjeveške Prage, poseben čar pa vrvežu dodajo številni ulični umetniki.

Karlov most čuvata dva prečudovita stolpa. Prvi (bližnji) je – angleško – Old Town Bridge Tower (v češčini Staroměstská mostecká věž, lahko tudi Stolp Staré Město), V notranjosti gotskega stolpa Old Town Bridge Tower je razstava o zgodovini mostu, če pa boste že prehodili 138 stopnic boste deležni odličnega razgleda na reko Vltavo, Karlov most ter Staro in Novo mesto.

Drugi stolp, visok 43,5, metra, pa je – v angleščini – Lesser Town Bridge Tower oziroma v češčini Malostranská mostecká věž, lahko tudi stolp Malá Strana. V bistvu ta stolp tvorita dva slogovno različna stolpa neenake višine. Povezana sta s kamnitim lokom ter tvorita vhod s Karlovega mostu na Malo stran. Manjši stolp je romanski, izvira iz 12. stoletja, višji stolp pa je iz petnajstega stoletja.

3. Staromestni trg z astronomsko uro

Staromestni trg (angleško Old Town Square, češko Staroměstské náměstí), se nahaja v samem zgodovinskem središču Prage in je eden izmed obveznih etapnih ciljev vsakega turista, ki obišče glavno češko mesto. Staromestni trg, na katerem je velik kip posvečen Janu Husu, obdajajo številni, dobesedno osupljivi, arhitekturni biseri, med njimi zagotovo izstopata cerkev Naše Gospe pred Týnom, ki se ponaša z osupljivimi gotskimi zvoniki, in stara mestna hiša (Staroměstská radnice) z znamenito astronomsko uro. Na trgu v samem srcu Prage je živ-žav nonstop, še posebej je pestro med »veselim decembrom«, ko je tukaj postavljena velika adventna tržnica.

Praška astronomska ura ali Praški orloj (češko Pražský orloj) je bila nameščena že davnega leta 1410, je tretja med najstarejšimi astronomskimi urami na svetu in najstarejša, ki še vedno deluje. Turisti vsako polno uro nestrpno pričakujemo t.i. “sprehod apostolov” (premikajoče se apostole in druge premikajoče se like).

Po lokalni legendi bo češki narod trpel, če bo ura zanemarjena in bo nehala delovati, lik okostnjaka, ki predstavlja Smrt, pa naj bi pokimal z glavo v potrditev tega. Edino upanje naj bi bil deček, rojen v novoletni noči, ki bi prekinil zlobni urok. Mimogrede, številne spletne strani navajajo, da naj bi izdelovalca, konstruktorja astronomske oslepeli, da ne bi mogel zgraditi še ene podobne ure. No, wikipedija v svojem izčrpnem prispevku pojasni, da temu ni tako.

Ko stojimo na dokaj velikem Staromestnem trgu našo največjo pozornost privlači gotska cerkev Naše Gospe pred Týnom (češko Kostel Matky Boží před Týnem pa tudi Kostel Panny Marie před Týnem ali pa Týnský chrám, angleška inačica se glasi), pa čeprav se skriva za pisanimi zgradbami, ki stojijo v prvi vrsti trga.

V oči nam padeta predvsem osemdeset metrov visoka cerkvena stolpa, ki nista zgrajena v istem slogu, vsekakor pa popolnoma determinirata lokalno veduto Prage. Cerkev so gradili vse od sredine 14. pa vse do začetka 16. stoletja. Týn je sicer zgodovinsko trgovsko območje v starem delu Prage, znano tudi kot Ungelt (in – baje – dolga stoletja tukaj trgovcem ni bilo treba plačevati carine, zato so cerkev »rade volje izdatno financirali«).

4. Venčeslavov trg

Če smo se do sedaj gibali »predvsem po preteklosti, pa stopimo v živahno sedanjost«. Venčeslavov trg (Václavské náměstí, angleško Wenceslas Square) je danes trgovsko in upravno središče mesta Prage ter prizorišče pomembnih družbenih in zgodovinskih dogodkov. Tu so številne kinodvorane, gledališča, banke, hoteli, restavracije, na desetine malih in velikih trgovin, pešci uživajo v sprehajanju.

Venčeslavov trg, ki izgleda skorajda kot dolga avenija (dolg je 750 metrov, razprostira se na 45 tisoč kvadratnih metrih), je nastal ob ustanovitvi Novega mesta (no takrat je bil le še t.i. »Konjski trg«, tržnica konj), ki ga je davnega leta 1348 ustanovil Karel IV.

Danes na višjem, jugovzhodnem delu trga kraljujeta, »fotografsko prečudovit«, Narodni muzej (zgrajen leta 1891) in ogromen kip svetega Venčeslava (zavetnika Češke, Prage, Slovaške in Moravske pa tudi pivovarjev :-)), ki je bil postavljen leta 1912, redno se omenja kot najbolj markanten spomenik v celotni Pragi.

5. Praga, mesto kulture (in znanosti)

Na spletni strani www.citybreak.si lahko beremo: »S številnimi gledališči, koncertnimi dvoranami, galerijami in muzeji ter skoraj neskončnim številom kulturnih prireditev Praga ni le kulturni center Češke, ampak kar celotne srednje Evrope. V Pragi so se podobno kot v Parizu zbirali umetniki – s vzhodnega konca Evrope, in mestu dajali številne vzdevke kot so ‘zlato mesto’, ‘mesto stoterih zvonikov’, ‘krona sveta’, ‘mati vseh mest’ in podobno.

V svojih delih so mesto opevali tako skladatelji kot pesniki in pisatelji, med njimi Bedřich Smetana, ki je večino življenja tudi preživel v tem mestu in na njem pustil ogromen pečat, po njem se imenuje tudi koncertna dvorana, Antonin Dvoržak in celo Mozart, Beethoven in Čajkovski, od literatov pa Kafka, Dostojevski, Apollinaire, Kundera in Hašek«. Nikakor ne smemo pozabiti niti na češkega umetnika Alfonsa Mucho, ki je znan po svojih slikah v slogu art nouveau.

Praga, polna takšnih in drugačnih gledaliških in koncertnih prizorišč (poglejte si znamenito stavbo Rudolfinum!), nudi obilo odličnih kulturnih dogodkov. Slavna je njena filmska akademija, sloves češke filmske šole je v svet verjetno najbolj ponesel Miloš Forman, ki je za svojo režisersko delo prejel kar dva oskarja. Praga je bila v svojih stoletjih pogostokrat tudi dom največjim znanstvenikom sveta, ob tej priložnosti omenjamo le dva, astronoma Johannesa Keplerja in fizika Alberta Einsteina.

Obiskovalci Prage pa, kakor je to že običajno, med pohajkovanjem radi zavijemo tudi v kakšen muzej ali galerijo, neredko se obiskovalci odpravijo tudi do kompleksa Klementinum, kjer med drugim domuje Narodna knjižnica Češke republike (knjižnica Strahov ima sestavljen fotogenični stolp iz knjig), prav ponaša pa se s čudovito notranjostjo.

Sladke težave nam lahko povzroča izredno širok izbor muzejev, saj na desetine uradnih državnih inštitucij vabi na oglede zares odličnih zbirk. Potem so tukaj še številni »na pol privatni« muzeji in muzejčki, ki nas vlečejo vsak na svojo stran. Težko svetujemo, najbolje, da »poslušate svoje srce«. 🙂

Lahko pa vendarle omenimo nekaj turističnih bonbončkov, ki so med turisti še posebej priljubljeni. Lennonov zid, dokaj blizu Karlovega mostu, je okrog 30 metrov dolga stena polna raznolike barve, grafitov (baje se moraš tam nujno fotografirat :-)).

Prav posebno in lepo zgodbo piše romantični otok Kampa (od Vltave ga razmejuje Hudičev potok), na njem pa se nahaja tudi Muzej Kampa, galerija moderne umetnosti, ki prikazuje predvsem dela čeških umetnikov (tam boste našli »drugi del Černyjevih dojenčkov«. Nekoliko grozljivi gigantski plazeči otroci so simbol komunistične ere, ki je s totalitarizmom preprečevala, da bi kdajkoli zares odrasli).

Franz Kafka je znan češki pisatelj, v Pragi lahko obiščete njegovo hišo, ločeno pa tudi njegov muzej. Zelo atraktivna pa sta tudi neverjeten kip »Franz Kafka – Rotating Head by David Cerny“, ki je visoka kar 11 metrov in je (nekdanji) mini tehnološki čudež, saj se »kosi bleščeče glave premikajo« (iskrena sugestija: obiščite umetnostno galerijo Musoleum David Černý) ter nadrealistična skulptura »Statue of Franz Kafka« (češko Socha Franze Kafky) v bližini židovske četrti.

Na www.vandraj.si smo poučeni: »Svaty Vaclav, ta nenavaden prizor mrtvega konja, ki narobe obrnjen visi s stropa, medtem ko ga jezdi Saint Wenceslas (sveti Venčeslav), boste našli v pasaži Paláce Lucerna. To delo je menda parodija na kip Saint Wenceslasa, ki stoji na vrhu trga Venčeslav. Svetnik naj bi po legendi Čehom prijahal na pomoč, kadarkoli bi se znašli v težavah. Ker ga do danes še nihče ni videl, se je Černy očitno pošalil z izgovorom, da je morda kriv mrtev konj«.

Prekrasnih starih spomenikov, pa tudi zanimivejših novejših kiparskih obeležij je po Pragi raztrošeno »kar nekaj«. Npr, časopis Delo zapiše: »V okrožju Nové Město je neki drug umetnik, Michal Trpak, postavil svojo kompozicijo z imenom Rahla negotovost. Žensko, ki visi na odprtem dežniku mavričnih barv, predstavlja kot filozofski zasuk poleta Mary Poppins z dežnikom«.

Vsekakor priporočamo, da poiščete tudi kontroverzni kiparski inštalaciji Proudy (dve osebi lulata) in pa Černyjevega »obešenca« (Hanging Man, lik Sigmunda Freuda, »dvomi, da bodo intelektualci v prihodnosti sploh preživeli«). V ozadju nemškega veleposlaništva, v zelenem parku, pa lahko poiščete inštalacijo »avto z nogami«.

Nika Arsovski je za www.citymagazine.si zapisala: »Ljubke kupolaste cerkve in visoki stari stolpi, veličastne cerkvene stavbe in dragocena arhitektura mestnega jedra so dejavniki, ki Prago postavljajo v sam vrh evropskih arhitekturnih biserov.

Kamor koli pogledate, vas nagradijo primeri gotskega, baročnega, renesančnega in secesijskega sloga, ki predstavljajo dramatičen kontrast robustnemu staremu praškemu gradu.

Ozke uličice čudovitega starega mestnega jedra se odpirajo na spektakularne trge, ob vsakem pa se nahajajo dobro ohranjene zgodovinske stavbe, ki čakajo turiste, da jih odkrijejo« (opomba; npr. Staroměstská vodárna). Očarati pa znajo tudi nekatere novejše praške zgradbe, med nje vsekakor spada dekonstruktivistična Plešoča hiša (»Dancing House«, ljubkovalno imenovano stavba Fred in Ginger, sta leta 1997 zasnovala arhitekta Milunić in Gehry). Ustavimo se tukaj, pa čeprav bi lahko o praški umetnosti pisali ure in ure.

6. Razgledni stolp Petřín

Stolp Petřín, (angleško Petrin Tower, češko Petřínská rozhledna) je znamenit litoželezen stolp z razgledno ploščadjo s panoramskim pogledom na mesto. Stolp Petřín za eno izmed največjih (in najbolj) obiskanih turističnih atrakcij v celotni Pragi. Stolp Petřín je postavljen na istoimenskem praškem hribu Petrin, nanj se lahko povzpnete peš (potrebovali boste okrog bolje), priporočamo pa uporabo petrinske vzpenjače (ne ustrašite se gneče, vrsta pred vami se bo hitro krajšala).

Češki turistični delavci so zapisali: »Ena od najbolj pomembnih znamenitosti Prage, razgledni stolp Petřín, je bil zgrajen (v rekordnih štirih mesecih!) kot del jubilejne razstave leta 1891 kot ohlapna kopija po vzoru Eifflovega stolpa (v razmerju 1:5). Visok je 58,70 metra (opomba; po nekaterih podatkih tudi 63,5 metra), do njegovega vrha pa vodi 299 stopnic (opomba, »gor se lahko potegnete tudi z dvigalom«).

Z vrha stolpa Petřín se razprostira razgled ne le na celotno mesto Praga, temveč se ob jasnem vremenu vidi skoraj vsa Češka«. Petřín hrib ponuja relativno miren oddih od mogočnega mestnega vrveža. Predlagamo, da si tu in tam vsaj nekaj debelih minut sprehajalnega počitka privoščite v enem izmed številnih parkov v Pragi (lahko pa tudi npr. poiščite velik praški metronom v Letnem parku). Če pa se boste v Pragi znašli v neznosni poletni vročini lahko skočite do južne praške lokacije Žluté lázně ter se ohladite v osvežilni reki Vltavi (ali pa v katerem od letnih bazenov).

7. Židovska četrt

Židovska četrt v Pragi, imenovana Josefov, ima bogato zgodovino in je ena najbolj znanih judovskih četrti v Evropi. Judi v Pragi živijo že od daljnega trinajstega stoletja, v določenih obdobjih so predstavljali velik delež celotnega prebivalstva Prage. V Josefovu najdemo številne pomembne judovske znamenitosti, številni turisti si jih dokaj radi ogledajo (sam, moram reči, nisem bil »zelo navdušen«).

Med njimi so predvsem: Staro judovsko pokopališče (Starý židovský hřbitov; tam naj bi bilo pokopanih okrog 12.000 ljudi), Stara nova sinagoga (Staronová synagoga; velja za najstarejšo sinagogo v Pragi, zgrajena je bila že leta 1270), Španska sinagoga (Španělská synagoga velja za eno najlepših sinagog v Evropi, ima pa »mavrske arhitekturne elemente«), Židovski muzej, ki je svoje prostore našel v nekdanji judovski šoli, hrani pa obsežno zbirko judovske umetnosti, kulture in zgodovine.

8. Praga: pivo, »knedlčki« in zabava

Češka je znana po svoji odlični pivovarski tradiciji in Praga ni izjema. Obiskovalci lahko uživamo v prvovrstnem češkem pivu (največ se v Pragi baje spije Pilsner Urquella) v številnih pivnicah in pivskih vrtovih po celotnem mestu. Priporočamo tudi obisk kakšnega »pivskega muzeja«. Praga je hkrati znana po svojem zelo živahnem nočnem življenju, ki ga ponujajo številni klubi in pivnice, obiskovalci se lahko brez zavor zlahka zabavajo vse do zgodnjih jutranjih ur.

Spletni ustvarjalci trdijo, da je verjetno najbolj znana praška pivnica “U Fleků“. Ta pivnica, ki je ena najstarejših v Pragi, ima bogato zgodovino, ki sega v leto 1499, kar jo naredi za enega izmed najstarejših še delujočih gostinskih lokalov na svetu. Baje je ta pivnica znana po svojem lastnem pivu ter po svoji avtentični atmosferi v kombinaciji s češko glasbo.

Na žalost sam pivnice U Fleků še nisem obiskal, da bi preveril te podatke, bom pa to z veseljem storil naslednjič, še posebej sedaj, ko sem izvedel, da so prav tukaj hrvaški študenti zasnovali splitski nogometni klub Hajduk.

Praga – seveda – ponuja tudi zelo raznoliko in okusno gastronomsko izkušnjo (no, vegetarijanci ne bodo ravno »zelo srečni«). Češka kuhinja je namreč znana po svoji bogati in srčni kulinariki, ki pogosto združuje preproste sestavine z močnimi okusi. Turisti večinoma izbiramo golaž in kvašene ali krompirjeve cmoke (oziroma »knedle« po domače). Med značilne praške jedi lahko prištevamo še: svinjino z zeljem, goveji file s sladko smetano, svinjsko kračo, zelo radi pa v Pragi postrežejo tudi divjačino.

Kaj pa sladice? V tem članku omenimo le, da so v Delovi Odprti kuhinji zapisali, da so češki kolači s skutnim nadevom znamenita kvašena sladica, za katero bi lahko rekli, da Čehom pomeni toliko kot Francozom rogljički. Ko se boste najedli ne pozabiti spiti becherovke, znamenitega digestiva. Becherovka, ki jo turisti radi kupimo tudi za spominek ali darilo, je grenak liker iz Karlovih Varov, ki se prodaja že od leta 1807.

Če smo že omenili spominke … Praga je zelo znana po svojem prečudovitem steklenem kristalu (na spletu sem zasledil, da izstopa vzorec »modre čebule«), v mestu – vsaj takšen občutek ima skorajda sleherni turist – je na stotine trgovin, ki ponujajo na tisoče raznolikih steklenih izdelkov (če bi si želeli ogledati še kakšno izmed delujočih tovarn stekla, se boste morali zapeljati izven Prage).

Berem, da ima češki kristal čisto, brezhibno prosojnost, bogate barve in bleščeče refleksije svetlobe, kar mu daje edinstven sijaj in brezčasno eleganco. Visokokakovostno češko kristalno steklo (vaze, sklede, kozarci, lestenci in drugi okrasni predmeti) naj bi bil večinoma ročno izdelani. Super, kajne? 🙂

9. Razno, pa še zmeraj zelo zanimivo ??

Počasi se bližamo zaključku tega osnovnega turističnega vodiča po Pragi. V zadnji točki bomo na hitro preleteli še zadnje (manjše) turistične znamenitosti Prage, prva med njimi je Vyšehrad oziroma slovensko Višegrad.

Google, ki vse ve, zapiše: »Obrečno stanovanjsko okrožje Višegrad (češko Vyšehrad) se razprostira okoli istoimenske srednjeveške utrdbe in je priljubljen kraj za opazovanje sončnega zahoda, poleg tega pa zaradi višje lege ponuja razgled na mesto in praški grad. Del utrdbe je neogotska bazilika sv. Petra in sv. Pavla z umetelnimi freskami in mozaiki. Višegrajsko pokopališče, kjer je pokopan skladatelj Antonin Dvořák, prepletajo spokojne sprehajalne poti«.

Otroci bodo verjetno zelo uživali, če jih boste npr. peljali v muzej igrač (pa tudi v svet igrač v trgovino Hamleys) ali pa v slaven živalski vrt, ki ga je baje revija Forbes izbrala za najboljši živalski vrt na svetu. Družinam skorajda obvezno priporočamo tudi vožnjo z ladjico ali pedolinom po reki Vltavi. Verjetno bo zanimiva tudi t.i, lokacija »Nutria beach«, kjer lahko opazujete predrzne labode in race, pa tudi simpatične nutrije, ki si kopljejo rove. Verjamemo, da se tudi v Muzeju dekorativne umetnosti, kjer so na ogled obsežne zbirke, ne boste dolgočasili.

Dodatno omenimo še nekaj zanimivih praških zgradb oziroma ustanov. Ustanovljena leta 1348, je Karlova univerza (uradno: Univerzita Karlova v Praze) ena najstarejših univerz v Evropi in izrazito pomemben del intelektualnega življenja v Pragi. Karlovo univerzo sestavlja 17 fakultet, nekatere izmed univerzitetnih zgradb pa so pravi arhitekturni biser.

Narodno gledališče v Pragi (Národní divadlo) je eden najpomembnejših kulturnih simbolov v Češki republiki in pomemben center češkega gledališča, opere in baleta. Njegova zgodovinska stavba, zgrajena v renesančnem slogu, se nahaja ob reki Vltavi in je znana po svoji impresivni fasadi. Obecní Dům je elegantna renesančna stavba, v kateri se izvajajo koncerti klasične glasbe. V neposredni bližini pozornost plenijo mestna vrata iz petnajstega stoletja, zlahka jih boste našli, če boste v google zemljevid zapisali »Prašná brána«.

Tako, sedaj zaključimo ta tekst. Iz naštetega lahko zlahka izluščimo, da si bo za nekoliko podrobnejši ogled Prage treba vzeti več »kot le podaljšan vikend« časa. Pa ne skrbite, ne poznam človeka, ki bi mu bilo žal, ker je obiskal Prago (in to ne glede na letni čas in ne glede na število dni obiska). 🙂 Tudi glede »premikanja po samem mestu« vas ni treba nič skrbeti, javni prevoz je v Pragi več kot »solidno urejen«.

Praga, mesto večstoletne zlate lepote in čarobnosti, je turistom pravljična. V Pragi, ki jo objema reka Vltave, zlahka občutiš utrip preteklosti, mesto te očara s svojo slavno zgodovino, pa tudi številnimi miti in legendami. Praga je mesto, kjer se prepletajo (vzhodne in zahodne) kulture, kjer se stikata bogata preteklost in svetlikajoča se moderna sedanjost, ustvarjajoč edinstveno atmosfero, ki je ne moreš izbrisati iz spomina.

Ko se topli sončni žarki prebijajo skozi oblake in se odbijajo od sanjave reke Vltave, ustvarjajoč prosojno zlato svetlobo, veš, da si na pravem mestu, v mestu, kjer se dotikata nebo in zemlja, kjer se sanje neredko prelijejo v resničnost.

Ps. Tekst: Peter Gavez, fotografije: Turistična skupnost Praga, glej spletno povezavo www.praguecitytourism.cz.


Sorodni članki

Muta si zasluži naš obisk

Domačini v Muti se najverjetneje premalo zavedamo, kakšne lepote nas obdajajo. Najverjetneje se tega zavemo šele, ko se odselimo s teh čudovitih krajev in se tja kasneje še kako radi vračamo. Koroška je za mnoge Slovence regija tam nekje na severu, katero - žal - mnogi še niso niti obiskali. Kaj šele, da bi zašli v občino Muta ter se povzpeli na številne razgledne hribe nad njo.

Nadaljujte z branjem

Arboretum Volčji Potok

Arboretum Volčji Potok je prekrasen botanični vrt, ki se nahaja v centralni Sloveniji, med mestoma Kamnik in Domžale. Arboretum Volčji Potok obsega vsaj velikih 85 hektarjev, ustanovljen je bil leta 1923 in je predvsem širom Evrope znan po svoji raznovrstni zbirki rastlin, dreves in cvetja iz celega sveta. Od dreves do avtohtonih rastlin, vsakdo lahko najde nekaj, kar ga navdušuje. Sprehod skozi Arboretum Volčji Potok ponuja priložnost za sprostitev in povezavo z naravo. Obiskovalci lahko uživajo v miru in tišini ter se izgubijo v zelenih nasaditvah, cvetličnih gredah in ob obrežjih ribnikov. Se vam zdi, da vam bo v parku dolgčas? Niti slučajno, Arboretum Volčji Potok ponuja namreč zelo pisano paleto dogodkov, izredno zanimive vsebine.

Nadaljujte z branjem

Čipka iz agave

Benediktinski samostan v mestu Hvar na istoimenskem dalmatinskem otoku je kulturni in zgodovinski spomenik. Samostan, v katerem danes živi le okrog ducat nun, je svetovno znan po edinstveni čipki, ki je narejena iz nežnih nitk rastline agave. Tradicija izdelovanja hvarske čipke iz agave, ki je zelo cenjena predvsem zaradi svojih kompleksnih vzorcev in detajlov iz tisoče tankih niti, sega slabih 150 let nazaj. »Tehnologija izdelovanja takšne vrste čipke« je bila v mestece Hvar baje prinesena iz španskega otoka Tenerife (del Kanarskih otokov).

Nadaljujte z branjem