Dunaj, turistični super magnet

Dunaj je prav tako mesto sanj, saj je bil nekaj časa dom prvemu psihoanalitiku, Sigmundu Freudu. Turisti in obiskovalci, sprehodimo se po Dunaju. Ali pa še bolje, zaplešimo v ritmu dunajskega valčka.

Dunaj vsako leto obišče vsaj nekaj milijonov turistov, ki povprečno v mestu prespijo vsaj nekaj dni. To ni nič čudnega, saj Dunaj slovi po svojih številnih kulturnih, zgodovinskih, umetniških in arhitekturnih znamenitostih. Dunaj je glavno mesto države Avstrije in je največje ter najpomembnejše avstrijsko mesto. Celotna dunajska površina se razteza na 414 kvadratnih kilometrih, v mestu (in bližnji okolici) živi več kot dva milijona ljudi.

Zanimivost, Wikipedija navaja, da ima okrog 38 odstotkov dunajskega prebivalstva popolnoma ali delno migrantsko poreklo, večinoma iz nekdanje Jugoslavije, Turčije, Nemčije, Poljske, Romunije in Madžarske. Vsekakor in nedvoumno velja, da prebivalci Dunaja živijo v čudovitem mestu, avstrijska prestolnica se namreč redno uvršča na sam vrh svetovne lestvice kvalitete življenja (tudi slovenski politiki radi hvalijo npr. dunajsko stanovanjsko politiko).

Mesto Dunaj leži v vzhodnem delu Avstrije, ob reki Donavi. Dokaj blizu Dunaja so meje s Češko, Slovaško in Madžarsko. Poglejmo si nekatere kilometrske razdalje od Dunaja: Bratislava (okrog 70 km), Budimpešta (240 km), Praga (300 km), Varšava (670), München (435 km), Pariz (1230 km), Amsterdam (1145 km), Salzburg (295 km), Benetke (610 km), Zagreb (380 km), Ljubljana (380 km) in Maribor (260 km).

Več kot očitno je, da je Dunaj številnim Evropejcem izredno lepo dosegljiv že z avtomobilom ali vlakom, tiste bolj »oddaljene turiste«, pa z razširjenimi rokami pričaka mednarodno dunajsko letališče, ki ga dobro – kot izhodiščno točko za polet v »svet« – poznajo tudi številni Slovenci. Samo »gibanje« po mestu Dunaj je izredno enostavno, javni promet deluje kot švicarska ura. Vsekakor pa predlagamo, da po Dunaju čim več kilometrov naredite sami, peš ali pa s kolesom, tako se namreč mesto najlažje »opazuje«. 🙂

Dodajamo zanimivost, ki se navezuje na samo ime mesta. Nemško ime mesta je Wien, »zahodnjaška« inačica je zelo dober približek originalu: Vienna, Viena ali Vienne. Na »balkanskem vzhodu« je zadeva popolnoma drugačna: Beč (hrvaško, srbsko, bosansko), Beciu (romunsko) ali Bécs (madžarsko). Od obeh oblik poimenovanja avstrijske prestolnice pa zelo odstopamo Slovenci, saj je naše, slovensko ime mesta – Dunaj, ustvarjeno po reki Donavi, edinstveno.

Ime antične naselbine, dokaj pomembne rimske utrdbe, tam okrog leta nič, na področju današnjega Dunaja je bilo Vindobona, mogoče zato glavna izpeljanka – Wien. Že prej, okoli leta 500 pr. n. št. so bili na tem področju Kelti. Nadaljnji in bežen pogled v zgodovino postreže z nekaj prav zanimivimi informacijami. Že v srednjem veku Dunaj postane sedež slavne habsburške rodbine in s slednjo sedež svetega rimskega cesarstva ter Habsburške monarhije. Dvakrat so se pred vrati Dunaja (1529 in 1683) znašli Turki, ki pa so jih evropske krščanske sile vendarle odbile.

V 18. stoletju je Marija Terezija vladala kot ena najmočnejših habsburških vladarjev. Njeno obdobje vladavine in vladavina njenega sina Jožefa II. sta bila zaznamovana s številnimi naprednimi reformami, ki so odločilno vplivale na politično in kulturno življenje Dunaja (nič čudnega, da so Mariji Tereziji, pripadnici razsvetljenega absolutizma, na Dunaju v zahvalo postavili prečudovit spomenik). Nasploh moramo poudariti, da je zgodovina Avstrije, pa posledično tudi celotne Evrope in sveta, izredno tesno povezana s Habsburžani, ki so dobrih 700 let ali pa še več krojili usodo marsikaterega človeka, pardon, (predvsem evropskega) naroda.

»Dunaj je bil za nas pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19. stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako Ivan Grohar, Ivan Cankar, Jože Plečnik in Maks Fabiani«, zelo poznavalsko zapiše slovenska wikipedija, ki v lepem tekstu razloži, kaj se je dogajalo z Avstrijo po drugi svetovni vojni (kakor verjetno veste, so se avstrijski volivci leta 1938 odločili, da se bo Avstrija združila z nacistično Nemčijo).

Še danes se Slovenci na Dunaj, nasploh v Avstrijo, množično odpravljamo delat ali študirat, zaradi neposredne bližine pa Avstrijo oziroma Dunaj pogosto obiščemo tudi kot zmeraj radovedni turisti. Katere turistične znamenitosti Dunaja pa so najbolj čislane? Poglejmo skupaj.

1. Palača Schönbrunn (Schloss Schönbrunn, angleško Schönbrunn Palace)

Schönbrunn, ki v nemškem jeziku dobesedno pomeni »lep vodnjak«, je zagotovo eden od najpomembnejših zgodovinskih in kulturnih znamenitosti v mestu Dunaj. Habsburški vladarji so dvorec Schönbrunn, ki je od samega strogega starega jedra Dunaja oddaljen kakšnih šest kilometrov, od osemnajstega stoletja do leta 1918 uporabljali kot poletno rezidenco. Od leta 1996 je dvorec Schönbrunn uvrščen tudi na Unescov prestižen seznam svetovne kulturne dediščine.

V leto 1642 datira prvi pisni zapis imena Schönbrunn, dolga leta so velikansko kraljevsko posest uporabljali predvsem za lov. Po porazu Turkov leta 1683 pa se je cesar Leopold I. odločil, da bo po zgledu francoskega Versaillesa zgradil prekrasno palačo. Leta 1696 je bila prvotna verzija palače Schönbrunn dokončana v slogu dekorativnega baroka, relativno skromnost čez 1.440 soban pa so kasneje nekoliko »izboljšali z rokoko stilom«. Spletni viri navajajo, da je bila palača Schönbrunn v sedanji obliki, skupaj z vrtovi, fontanami in kipi, dokončana šele v 18. stoletju pod habsburško vladavino Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. (glavna fasada je znana po svoji simetriji in estetski lepoti). Od sredine 19. stoletja so grad in pomožne zgradbe pobarvane v tako imenovani „schönbrunnski rumeni“, ki je postala blagovna znamka cesarsko-kraljeve monarhije.

Veliki in razkošni vrtovi Schönbrunna so urejeni predvsem v francoskem slogu (simetrično urejene površine s cvetličnimi gredami, geometričnimi oblikami, »avenijami« in fontanami v baročnem stilu, tam so tudi paviljoni, labirint in oranžerija). Poleg francoskih vrtov park Schönbrunn vključuje tudi vrtove v angleškem slogu, ki so bolj neformalni in naravno urejeni.

Na posestvu Schönbrunna se nahaja tudi živalski vrt, ki se nemalokrat omenja kot »najstarejši živalski vrt na svetu« (ustanovljen je bil leta 1752). Živalski vrt Dunaj je skozi stoletja doživel številne prenove in razširitve, danes velja za sodobno ustanovo, ki ima izredno visoke standarde kakovosti, tudi zato je izredno obiskan (okrog 2 milijona obiskovalcev na leto, še nekoliko več ljudi pa pride obiskat palačo in vrt Schönbrunn).

Dodajamo, da na vrhu »hribčka Schönbrunn« stoji prekrasna neoklasicistična steberna dvorana, imenovana Gloriette, ki jo je leta 1775 dala postaviti Marija Terezija. Danes cesarska poletna obedovalnica služi kot kavarna. Gremo skupaj na sladoled ali kavico? Mogoče ne veste, Dunaj je znan po večstoletni tradiciji pitja kave (tudi zato se moramo odločati med zares širokim naborom kavnih napitkov). 🙂

Nekateri ogledi v Schonbrunnu so brezplačni, za ogled notranjosti palače in razgledne ploščadi na vrhu Gloriette, ki nudi panoramski pogled, pa se plača vstopnina, ki ni »ravno zelo poceni«. Glej spletno stran www.schoenbrunn.at. Še to, če se že nahajate v tistem koncu Dunaja, predlagamo, da skočite še do bližnjega in atraktivnega tehniškega muzeja (Vienna Museum of Science & Technology oziroma originalno Technisches Museum Wien mit Österreichischer Mediathek, kjer se bomo sprehodili skozi svet tehničnih izumov in dosežkov).

2. Muzeji Dunaja, pa celo t.i. MuseumsQuartier

Različni in verodostojni spletni viri navajajo, da se Dunaj ponaša z okoli 100 različnimi muzeji. Noro, kajne?! Tudi če so v te številke vključene večje galerije, gre vendarle za zelo impresivno številko. Ljubitelji kulturnega turizma bodo na Dunaju izredno veseli, saj samo muzeji pokrivajo izredno širok spekter zanimanja, npr. umetnost, zgodovino, znanost.

Še več, Dunaj ima celo t.i. »MuseumsQuartier« – muzejsko območje, muzejsko četrt, muzejski kvart, ki je v principu velik kulturni kompleks (kar 60 kulturnih ustanov?!) v samem zgodovinskem mestnem jedru Dunaja (nekoč je bilo to območje cesarskih prostorov, pa tudi cesarskih hlevov, kasneje pa dolgo – staro – dunajsko sejmišče). MuseumsQuartier je ena največjih kulturnih četrti na svetu in predstavlja pomembno središče za umetnost, kulturo in ustvarjalnost, tam je tudi lepo število pomembnih muzejev. MuseumsQuartier je tako edinstvena kulturna mikro destinacija, ki združuje zgodovinsko dediščino z moderno umetnostjo in kulturo.

Našteli, na kratko bomo preleteli le nekaj najbolj pomembnih muzejskih ustanov na Dunaju. Dunajski muzej umetnostne zgodovine (Kunsthistorisches Museum Wien na Maria-Theresien-Platz, ki ga krasi čudovit kip Marije Terezije) je mogočen muzej, ki ga nekateri imenujejo tudi Umetnostnozgodovinski muzej ali Muzej likovnih umetnosti, velja pa za enega izmed najpomembnejših na svetu. Tam je razstavljenih več kot 7.000 del znamenitih umetnikov kot so Bruegel, Rafael, Velázquez, Rubens, Wermeer itd. Okoli leta 1891 ga je hkrati s sosednjim Naravoslovnim muzejem (oba bližnja muzeja imata podobno zunanjost), ki si prav tako zasluži našo pozornost, saj ponuja čudovito zgodbo o razvoju planeta Zemlje, svečano odprl cesar Franc Jožef I.

Albertina (na Albertinaplatz 1) gosti eno najdragocenejših umetniških zbirk na svetu. Med stalnimi razstavami so nekatere največje umetniške uspešnice, saj več kot 100 slik zajema obdobje od Moneta do Picassa. Na njenih stenah je veliko francoskega impresionizma in postimpresionizma, veliko pa je tudi ruskih avantgardnih del. Na Karlsplatz 5 pa najdemo »mlajšo sestro«, Albertino Modern, ki pa je dokaj nov vrhunski avstrijski umetniški muzej (prenova je bila končana leta 2020) za moderno in sodobno umetnost. Med drugim se osredotoča tudi na avstrijsko umetniško delovanje po letu 1945, v svoji zbirki pa ima več kot 60.000 risb 5.000 umetnikov.

Muzej Leopold (Leopold Museum na Museumsplatz 1) je dom ene največjih zbirk sodobne avstrijske umetnosti (namenjen predvsem strastnim ljubiteljem modernistične umetnosti), v kateri so umetniki, kot so Egon Schiele (njegova največja zbirka na svetu), Gustav Klimt, Oskar Kokoschka in Richard Gerstl. MAK (Museum of Applied Arts oziroma Museum für angewandte Kunst najdemo nekoliko izven centra na Stubenring 5).

Muzej uporabne umetnosti se osredotoča na umetnostno obrt, oblikovanje in arhitekturo. V vsakem nadstropju te fascinantne stavbe je predstavljen drug slog, med drugim renesansa, barok, orientalizem, historicizem, art deco in značilna dela dunajske tovarne Wiener Werkstätte.

3. Palača Belvedere (Schloss Belvedere)

Tudi palača Belvedere (italijanski izraz za »lep prizor«) bi lahko zlahka vpisali pod prejšnjo točko, saj razkošne baročne stavbe v svoji notranjosti ljubosumno skrivajo (tudi) umetnine od srednjega veka do danes, zelo impresivna je obsežna zbirka del slavnega Gustava Klimta. Le kdo ne pozna njegovega slavnega »Poljuba«?! Belvedere je sicer predvsem prelep zgodovinski kompleks dveh velikih baročnih palač, zgornjega in spodnjega Belvedera (s prostori: Marmorna dvorana, Sala Terrena, Groteskna dvorana, Marmorna galerija ali Zlata soba) vse skupaj je polepšano s čudovito urejenimi vrtovi in oranžerijo.

Belvedere je bil zgrajen v začetku 18. stoletja (leta 2023 je praznoval 300. obletnico) po načrtih arhitekta Johanna Lukasa von Hildebrandta kot poletna rezidenca za princa Evgena Savojskega (redno je premagoval »svoje« Francoze in Turke), v času razcveta mesta, ki je bilo takrat prestolnica cesarstva in sedež vladajoče dinastije Habsburžanov.

Belvedere je pri srcu domoljubnim Avstrijcem, saj je bila 15. maja 1955 v zgornji palači podpisana Avstrijska državna pogodba, slovensko Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije (Avstrija je ob tem še oznanila, da se bo prostovoljno razglasila za nevtralno državo po vzpostavitvi sporazuma).

4. Hofburg – »dvorni grad«

Hofburg, zgrajen v trinajstem stoletju, je eden največjih kompleksov palač na svetu: dolga stoletja je bila tukaj, v samem središču Dunaja, rezidenca cesarske družine. Dandanes imamo v cesarskem Hofburgu zelo »raznolike stvari«, ob njih mora z ušesi zastriči tudi skorajda vsak turist. Pa začnimo, najprej omenimo, da del kompleksa palače Hofburg zaseda avstrijski predsednik. Dodaten info, zvezni kancler Republike Avstrije (primerljiv s predsednikom vlade) pa ima svoje prostore (Bundeskanzleramt) na Ballhausplatzu, nasproti cesarske palače Hofburg.

Palača Hofburg je skozi stoletja rasla in tako sedaj vključuje rezidence (Amalienburg), cesarsko kapelo (Hofkapelle ali Burgkapelle), narodoslovni muzej in muzej umetnostne zgodovine (Naturhistorisches Museum in Kunsthistorisches Museum), avstrijsko narodno knjižnico (Hofbibliothek), cesarsko zakladnico (Schatzkammer je muzej posvetnih in verskih dragocenosti, ki so jih zbrali avstrijski cesarji v zadnjih 1000 letih, med njimi je tudi krona cesarja Rudolfa II.), gledališče (Burgtheater), cesarski konjski hlevi in Španska jahalna šola (Spanish Riding School oziroma originalno Spanische Hofreitschule je šola jahanja, ustanovljena leta 1735, kjer se izvaja dresura belih lipicancev, možni so ogledi predstav), kongresni center Hofburg«.

Na območju Hofburga se nahaja tudi »Schmetterlinghaus«, hiša palm z nešteto vrstami metuljev. Ljudje radi vstopajo tudi v intimni Sisi Museum (ljubkovalni naziv cesarice Elizabete Bavarske, soproge cesarja Franca Jožefa I.), kjer so – med drugim – razstavljene tudi obleke in ekstravagantni pogrinjki iz srebra, porcelana in kristalnega stekla, ki so jih nekoč uporabljali na cesarskem dvoru. Pomembno: skupaj s Schönbrunnom in drugimi zgodovinskimi zgradbami na Dunaju je Hofburg del Unescove svetovne dediščine.

Dodatek: omenjamo Heldenplatz, Trg herojev, kjer v samem centru stoji kip nadvojvode Karla. 15. marca 1938 je Adolf Hitler z balkona Novega gradu (Neue Burg), blizu samega Trga herojev, razglasil “anšlus” (priključitev) Avstrije v nacistični Tretji rajh. Tam je sedaj muzej, ki se ponaša predvsem z obsežnimi zgodovinskimi zbirkami, ogromno je predvsem starinskega orožja. Kakorkoli, v celotnem Hofburgu (in njegovi neposredni okolici) je vse pomembno, zanimivo, atraktivno. »Super,« si misli turist. 🙂

5. Avstrijski parlament in (sosednja) Dunajska mestna hiša

Če se bomo od Hofburga sprehodili skozi park, ki ga Google zemljevid prepozna kot Volksgarten, se bomo znašli pred mogočno zgradbo avstrijskega parlamenta (Parlament Österreich), nekoliko dalje, le nekaj minut hoje, pa je prostorsko umeščena izredno fotogenična Dunajska mestna hiša (Rathaus der Stadt Wien), pred njo je v času zimskega adventa postavljen velik, v celotni Avstriji značilen, božični sejem.

Stavba avstrijskega parlamenta je bila dokončana leta 1883, temeljni kamen so položili devet let prej. Arhitekt, odgovoren za njen neogrški slog (neoklasicistični stil), pa tudi celotno notranjo opremo (kipi, pohištvo, lestenci), je bil Theophil Hansen, ki ga je po dokončanem delu cesar Franc Jožef počastil z naslovom Freiherr (baron).

Danski arhitekt Hansen je zasnoval tudi vodnjak Pallas Athene (grška boginja modrosti, pravičnosti in umetnosti) pred glavnim vhodom, ki je bil dokončan leta 1902. Osnovna ideja je bila, da so štiri figure, ki ležijo ob vznožju Atene, alegorične upodobitve štirih najpomembnejših rek v tedanji Avstro-Ogrski: na sprednji strani Donava in Inn, na zadnji Laba in Vltava.

Tudi sicer je »celotno parlamentarno območje«, če se tako izrazimo, polno kiparskih presežkov. Obiskovalci Dunaja smo več kot navdušeni, ko na strehi stavbe parlamenta opazujemo  bronaste kvadrige (opomba, kvadriga je antični voz, ki ga vlečejo štirje vzporedno vpreženi konji). Parlament si lahko ogledamo tudi od znotraj, Center za obiskovalce “Demokratikum – Doživite parlament” vabi obiskovalce k spoznavanju parlamentarne demokracije in raziskovanju bogate zgodovine avstrijskega parlamenta.

Dunajska mestna hiša (Wiener Rathaus) je ena od najopaznejših zgradb v Dunaju, postavljena ob obrobju starega dela Dunaja. Zgradba v neo-gotskem slogu je bila zgrajena med letoma 1872 in 1883 po načrtih arhitekta Friedricha von Schmidta. Ponaša se z impozantno fasado, stolpi in okrašenimi, lahko bi celo rekli kičastimi, detajli.

Dunajska mestna hiša je ena največjih mestnih hiš na svetu, tam se – baje – dokaj pogosto odvijajo različne razstave, kulturni dogodki in prireditve, ki privabljajo številne obiskovalce. Vsekakor velja, da je Dunajska mestna hiša pomemben simbol in osrednja točka mestnega življenja. Ne pozabimo, da vsako leto decembra na Rathausplatzu (trgu pred Dunajsko mestno hišo) poteka priljubljen božični sejem (Adventmarkt), ki v mesto prinaša praznično vzdušje, srce pa nam napolni z zadovoljstvom in srečo. 🙂

Še dodatna mini opomba, nasproti parka Rathausplatz, čez cesto, dominira Burgtheater, veličastna gledališka stavba iz leta 1888 s številnimi kipi, stopnišči, ki jih je poslikal Gustav Klimt. Med drugo svetovno vojno je bil Burgtheater med bombardiranjem Dunaja povsem uničen, skoraj po čudežu pa je ostala nepoškodovana večina stenskih poslikav, ki so delo domačega slikarja Gustava Klimta. Gledališče je bilo po vojni izredno lepo obnovljeno, ponovno so ga odprli oktobra 1955.

Le slabih 600 metrov oddaljena od Dunajske mestne hiše, tam ob robu Sigmund Freud Parka, pa stoji znamenita neogotska cerkev – Votivkirche (Votivna cerkev), zgrajena leta 1879, z muzejem liturgičnih predmetov. Votivkirche je bila zgrajena kot zahvala bogu, da je cesar Franc Jožef na kraju, kjer cerkev danes stoji, preživel atentat. Votivkirche velja za eno največjih cerkva v Avstriji, tudi višina je zavidljiva, gotska stolpa sta v najvišji točki visoka kar 99 metrov. Posebno pozornost ob obisku Votivkirche vsekakor namenite njenim vitražnim oknom, ki ustvarjajo barvito, nadzemeljsko vzdušje v notranjosti.

6. Štefanova katedrala (Domkirche St. Stephan)

Že omenjena Votivna cerkev (Votivkirche) ni edina na Dunaju, ki privlači verne Dunajčane in (radovedne) turistične množice. Predvsem Cerkev tevtonskega reda (Deutschordenskirche), Jezuitska cerkev (Jesuitenkirche), Karlova cerkev (Karlskirche so zgradili po naročilu Karla VI., da bi označili konec epidemije kuge leta 1713. Ima čudovito zaobljeno kupolo, dva zvonika in dva stebra. Turisti jo obožujejo z razlogom!), Petrova cerkev (Peterskirche), Maria am Gestade, Minoritska cerkev (Minoritenkirche), Rupretova cerkev (Ruprechtskirche), Škotska cerkev (Schottenkirche), Cerkev sv. Ulrika in najbolj »v nebo vpijoča, turistično popularna« stolnica, katedrala sv. Štefana privlačijo številne, predvsem krščanske, obiskovalce.

Štefanova katedrala je kot srednjeveško rimskokatoliško svetišče z okrašenim koničastim zvonikom, katakombami in zakladnico pravi mestni simbol, vsako leto jo obišče okrog šest milijonov ljudi, kar pa ni nenavadno, saj velja za eno izmed najbolj pomembnih cerkva v celotni Evropi, brez dvoma je najpomembnejši verski objekt v Avstriji. Današnja romanska in gotska podoba Štefanove katedrale na Stephanplatzu, se je začela pojavljati po naročilu vojvode Rudolfa IV. (1339–1365). Sicer pa Štefanova stolnica stoji na ruševinah dveh predhodnih cerkva, od katerih je bila prva zgrajena že leta 1147.

»Stolnica je zgrajena iz apnenca, dolga je 107 metrov, široka 40 metrov. Stolp je visok 136 metrov in ga prebivalci mesta ljubkovalno imenujejo “Steffl” (pomanjšava ‘Štefan’), masiven južni stolp stolnice je njegova najvišja točka in prevladujoča značilnost dunajskega obzorja. Njegova gradnja je trajala 65 let, od 1368 do 1433. Med obleganjem Dunaja leta 1529 in ponovno med bitko za Dunaj leta 1683 je služil kot glavno opazovalno in poveljniško mesto za obrambo obzidanega mesta, vsebuje pa celo stanovanje za stražarje, ki so do leta 1955 ponoči zvonili na zvonove, če so v mestu opazili požar.

»Slavo arhitekturne zasnove Štefanove katedrale stolnice pridno dopolnjuje streha, dolga 111 metrov in prekrita s kar 230.000 glaziranimi ploščami. Na južni strani cerkvene stavbe plošče tvorijo mozaik dvoglavega orla, ki je simbol cesarstva, ki mu je z Dunaja vladala rodbina Habsburg, na severni strani sta upodobljena grba mesta Dunaj in Republike Avstrije«, v zanimivem in zelo izčrpnem tekstu zapiše Wikipedija. Glede (nujnega) turističnega obiska cerkve, tudi veličastnih razglednih visokih stolpov, pa je najbolje, da kliknete na uradno spletno mesto www.stephanskirche.at.

7. Dunaj – mesto glasbe in Dunajska državna opera

Dunaj velja za glasbeno prestolnico sveta. Zakaj? Na Dunaju so živeli mnoga leta in zelo ustvarjalno delovali številni najbolj znani in najbolj pomembni skladatelji vseh časov: Wolfgang Amadeus Mozart (poznate film Amadeus režiserja Miloša Formana?), Ludwig van Beethoven (slavne so njegove simfonije, četrti stavek njegove devete simfonije je glasbena podlaga za evropsko himno Oda radosti), Franz Schubert, Johannes Brahms, Anton Bruckner.

Seveda ne smemo pozabiti na Johanna Straussa mlajšega, »kralja valčkov«, priljubljenega plesa v treh četrtinkah, ki je bil pomemben del plesne kulture v 19. stoletju. Avstrijska prestolnica Dunaj še sedaj vsako sezono gosti več kot 450 pomembnejših plesnih dogodkov, najpomembnejši med njimi pa je zagotovo prestižni dunajski operni ples, ki ga predvajajo celo po televiziji, ples pa začinijo tudi svetovne zvezdnice, npr. Joan Collins, Goldie Hawn, Melanie Griffith, Andie MacDowell, Farrah Fawcett, Pamela Anderson, Paris Hilton in Kim Kardashian.

Dunajski filharmoniki so eden od najprestižnejših svetovnih orkestrov klasične glasbe. Nastali so v 19. stoletju in so tesno povezani z dunajsko glasbeno tradicijo, ne pozabimo, da je bil Dunaj v 18. in 19. stoletju »prva in edina« svetovna prestolnica klasične glasbe. Tradicionalni novoletni koncerti, »na novega leta dan«, so postali vrhunski globalni glasbeni televizijski dogodek. Kot zanimivost dodajmo, da so prvi novoletni koncert izpeljali 31. decembra 1939 kot dobrodelni koncert na pobudo Hitlerjeve nacistične stranke, kot zbiranje sredstev za ogrevanje revežev.

Novoletni koncert je tradicionalno izpeljan v »veliki dvorani« Musikvereina, mesto Dunaj pa se lahko sicer pohvali s številnimi izjemnimi koncertnimi dvoranami. Med najbolj znane in lepe umetniške stavbe moramo obvezno prištevati Dunajsko državno opero (Wiener Staatsoper, angleško Vienna State Opera), ki je znana predvsem po predstavah Richarda Wagnerja, Mozarta in Richarda Straussa, o pomembnosti inštitucije pa npr. priča tudi dejstvo, da sta bila v preteklosti umetniška direktorja tudi Gustav Mahler in Herbert von Karajan.

Sama stavba Dunajske državne opere je od zunaj, pa tudi v notranjosti, preprosto prečudovita; profesionalni in amaterski fotografi tam naredimo na milijone fotografij. Kratek skok v zgodovino: Renesančno obarvano prizorišče s 1.709 sedeži je bilo prva večja stavba na dunajskem Ringu. Zgrajena je bila med letoma 1861 in 1869, slavnostno je bila odprta kot “Dunajska dvorna opera” (Wiener Hofoper) v prisotnosti cesarja Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete Avstrijske.

Po ustanovitvi prve avstrijske republike leta 1921 je postala znana pod sedanjim imenom. Dunajska državna opera je sicer naslednica stare Dunajske dvorne opere (zgrajene že leta 1636 v Hofburgu). Predlagamo: če le imate možnost, si oglejte kakšno predstavo.

Mogoče pa vas bolj mika na koncert slovitega pevskega zbora Dunajski dečki? Zbor dunajskih dečkov (Wiener Sängerknaben) je leta 1498 zasnoval prvi dunajski škof Jurij Slatkonja. V znamenitem zboru pojejo dečki od enajstega do štirinajstega leta starosti, danes baje delujejo štirje zbori, ki redno gostujejo po celem svetu. Si morebiti želite novejših zvokov? Ne skrbite, Dunaj je redna koncertna postaja vsem največjim svetovnim zvezdnikom rock in pop glasbe. Če pa želite nekaj bolj avtentičnega, pojdite na kakšen muzikal, prav v času pisanja tega članka gledališče Ronaceher vabi na ogled predstave Rock Me Amadeus – Das Falco Musical.

Ob tej priložnosti dovolite, da poudarimo, in to z najbolj debelimi črkami, da je Dunaj »mogočno kulturno mesto«. Umetnost, kultura – takšna ali drugačna -, z nešteto prireditvami, se skriva, pardon, odkriva, skorajda v vsaki, še tako majhni dunajski uličici. In tudi zaradi tega velja Dunaj za izredno »hvaležno mesto za življenje«.

8. Dunajske kavarne (so zakon!)

Dunajska kavarna, baje jih je vsega skupaj na Dunaju okrog 2.200, je neredko eden izmed vrhuncev turističnega programa za obiskovalce Dunaja in drugi dom za številne domačine. Sliši se skorajda neverjetno: kultura dunajskih kavarn je bila leta 2011 uvrščena na Unescov seznam nematerialnih kulturnih dobrin.

V uradnem poročilu je baje zapisano, da so “kavarne prostor, kjer gostje porabljajo čas in prostor, na računu pa je navedena le kava”. 🙂 Ljudje v njih filozofirajo, poležavajo, meditirajo, berejo časopis, klepetajo, flirtajo, igrajo biljard ali šah, se pogovarjajo s prijatelji in neznanci o vsem in vsakomur. In seveda uživajo v kavi in občasni rezini slavne dunajske sacher torte (čokoladna torta z nadevom marelične marmelade in čokoladno glazuro).

Dunajska turistična skupnost je v enem izmed člankov navedla: »Kot je zapisal Stefan Zweig v knjigi Die Welt von gestern, je kavarna še vedno demokratični klub, kjer je skodelica kave poceni in kjer lahko vsak gost za to majhno vsoto ure in ure sedi, razpravlja, piše, igra karte, prejema pošto in predvsem uživa neomejeno število časopisov in revij. Kavarna postane dom izven doma, v kavarni ste lahko sami v družbi«.

Zgodovinarji menijo, da za prvo dunajsko kavarno velja lokal na ulici Rotenturmstrasse 14 v starem mestnem jedru, leta 1685 naj bi ga odprl Armenec Johann Diodato. Danes je na tem naslovu kavarna Café Daniel Moser. Turistični delavci Dunaja nam poznavalsko razložijo: »Različne skupine ljudi imajo svojo priljubljeno kavarno: višji državni uradniki hodijo v kavarno Ministerium na trgu Georg-Coch-Platz, študentje umetnosti v kavarno Prückel na ulici Stubenring, politiki pa v kavarno Landtmann na ulici Universitätsring«.

Moja strokovna svetovalka za ta dunajski prispevek prisega na njen ljubi Café Central, za katerega zapiše: »Ko boste na Dunaju, ne smete mimo najbolj znane tradicionalne dunajske kavarne, ki je namenjena prebiranju časopisov, srkanju kave in razvajanju brbončic s kakšno sladico, ki jih nudijo. Vsekakor morate poskusiti jabolčni zavitek in cesarski praženec. Za mizo boste morali verjetno malo počakati, tudi cene niso med najnižjimi, kljub temu pa je obisk Café Central vreden kakšnega dodatnega evra«.

Vsekakor velja, da najbolj znane dunajske kavarne (npr. Café Central, Café Sacher, Café Hawelka, Café Landtmann, Café Prückel, Café Demel, Café Prückel, Café Schwarzenberg, Café Mozart) ne predstavljajo le gastronomske izkušnje, temveč tudi ohranjajo duh zlate dobe dunajske kulture in brezskrbnega družabnega mestnega življenja.

9. Prater, zabaviščni park (in njegovo panoramsko Dunajsko kolo)

Čeprav obiskovalci oziroma turisti ob omembi besede Prater hipoma pomislimo le na zabaviščni park, je dunajski Prater mnogo več kot to. Že sam park Prater predstavlja veliko dunajsko zeleno oazo, ki je idealna za sprehode in rekreacijo, sprostitev v naravi. Prater gosti tudi Stadion Ernst Happel, ki je največji stadion v Avstriji, ne samo športni (predvsem nogometni) dogodki, tam so mnogokrat organizirani tudi koncerti. Na območju Praterja najdemo tudi ogromno sejmišče, pa različne restavracije.

Prater ima tudi svoj planetarij, kjer obiskovalci spoznavamo vesolje. Svetovne pomembneže pa lahko spoznamo, če obiščemo Muzej voščenih lutk na Dunaju (Madame Tussauds Wien). Otroci bodo uživali na številnih otroških igriščih ali pa se bodo popeljali na miniaturnem železniškem vlaku (Liliputbahn im Prater).

Seveda pa si prav vsi želimo ogledati zabaviščni park Prater, ki se razteza na šestih kvadratnih kilometrih, obiskovalci lahko izbirajo med okoli 250-imi atrakcijami (npr. skorajda zagotovo poznate t.i. Prater Turm, 117 metrov visok vrtiljak, na katerem se vrtijo le najpogumnejši obiskovalci). Zabava in adrenalin, za otroke, za mlado in staro, se v Praterju pretakata kot deroči hudournik po močnem deževju. 🙂

Seveda pa je glavni in najpomembnejši simbol Praterja, posledično seveda tudi Dunaja, mogočno panoramsko Dunajsko kolo (Wiener Riesenrad). Velikansko panoramsko kolo, ki ima značilne lesene kabine, je s svojo višino spremenilo celo vizuro Dunaja, je bilo v pogon zagnano že leta 1897.

Za velekolo (Riesenrad) je načrt izdelal britanski inženir Walter Basset, težko je 430 ton in visoko 67 metrov, ima pa 15 kabin. Kot zanimivost dodajamo, da na uradnih spletnih straneh, glej https://wienerriesenrad.com/ in www.zumriesenrad.at, med drugim »vabijo tudi na poroko« ali pa na »čisto romantiko v kabini za 2”. Mimogrede, leta 2024 vas bo »klasična vožnja« (brez dodatkov) – verjetno – stala 14 evrov.

10. Dunajski parki in (sproščujoča) reka Donava

Omenili smo že dva velika, mogoče celo najpomembnejša dunajska parka, ogromni zeleni površini: Prater in Schönbrunn. Dunaj se ponaša še s Stadtpark-om (to je zelo priljubljen mestni park iz devetnajstega stoletja, narejen v angleškem slogu, ki je znan po pozlačenem kipu Johanna Straussa in vodnem kanalu Wiental) in parkom Augarten (v baročnem slogu, z dvorcem – v katerem je muzej porcelana -, pa tudi z visokimi stolpi za protiletalske topove, ki so ostali po drugi svetovni vojni, ter tudi s petimi igrišči za otroke).

Naslednja (bližnja) dunajska zelena površina je narodni park, ki ga na Google zemljevidu najdemo z imenom »Nationalpark Donau-Auen – Eingang Wien-Lobau« (naravni rezervat, ogromna poplavna ravnica reke Donave).

S turističnega vidika je mnogo pomembnejše območje, ki ga Dunajčani poznajo kot Alte Donau (po slovensko bi lahko rekli »stara Donava«), in velja za prijetno in sproščujoče območje, ki mestnim prebivalcem in turistom omogoča pobeg iz stresnega mestnega vrveža. Tukaj reka (zaradi človeških posegov) postane rokav, skorajda jezero. Mogoče bi bilo pravilneje povedati takole: Alte Donau je nekdanji tok reke Donave, ki so ga meščani Dunaja preusmerili drugam zaradi regulacije reke in preprečevanja poplav.

Mesto Dunaj, skorajda neverjetno, tam skriva tudi peščene plaže, na katerih se lahko nastavljate soncu (in skočite v Donavo, ko vam je prevroče; mesto Dunaj se sicer pohvali, da je ob Donavi kar 42 kilometrov plaž), preberete dobro knjigo ali pa se pridružite enemu izmed večernih koncertov. Pa to še ni vse, kanal reke Donave nudi številna dodatna in prijetna presenečenja: čolnarjenje, jadranje, kajakaštvo, mini golf, ogromno potk za sprehajanje in kolesarjenje, pa tudi gostiln in restavracij, koncertno prizorišče (Bühne Donaupark), urejenih piknik prostorov, najdejo se tudi športni tereni.

Na območju Alte Donau stoji tudi prava tehniška mojstrovina, visok in slok »Donauturm« (angleško – Danube Tower), znameniti stolp, ki je bil uradno odprt že leta 1964. S hitrim dvigalom se lahko povzpnete na razgledno ploščad 150 metrov visoko v zraku, s katere se odpira nepozabna 360-stopinjska panorama. Zelo lepe poglede ponujata tudi restavracija in kavarna, ki sta še kakšnih dvajset metrov višje.

Tik pod nami se bo znašla množica poslovnih zgradb pa tudi zgradba »Združenih narodov« (United Nations Office at Vienna oziroma v nemščini Büro der Vereinten Nationen in Wien). Mimogrede še ta dodatna informacija: Dunaj je izredno znan po številnih kongresih in sejmih, pa političnih srečanjih na najvišji ravni (kar pa nas ne sme čuditi, saj ima Dunaj odlične prometne povezave, velike kongresne in sejemske prostore, pa tudi izredno veliko paleto zelo kakovostnih hotelov).

Tako, v desetih točkah smo se sprehodili čez največje sklope dunajskih turističnih znamenitosti. Na hitro, seveda, malo več fokusa na vsak posamezen turistični biser pričakujte v prihodnje. Ker smo v članku že dokaj dolgi, sledi le še nekaj informacij, ki jih skorajda obvezno in redno potrebuje »vsak resen raziskovalec Dunaja«. 🙂

11. Razno, predvsem »turistični bonbončki«

Graben je ena izmed najbolj znanih ulic v središču Dunaja. Ta prestižna in elegantna ulica se razteza od trga Stephansplatz do znamenite palače Hofburg, velja pa za eno od glavnih nakupovalnih destinacij v mestu. Na sredi Grabna stoji “Pestsäule”, spominsko kužno obeležje iz leta 1693, turisti pa radi zavijejo tudi v Peterskirche, cerkev iz osemnajstega stoletja.

Sicer pa za največjo nakupovalno ulico na Dunaju velja Mariahilfer Straße. Na tej ulici boste našli na stotine trgovin – od prestižnih trgovin (svetovno znanih blagovnih znamk), butikov in supermarketov. Je pa Mariahilfer Straße dobra izbira za mlade in stare, željnih vseh stilov in vseh cenovnih razredov. Na Mariahilfer Straße najdemo tudi trendovske restavracije, odlično ulično hrano, predvsem s hrenovkami in različnimi klobasami (bratwurst, burenwurst) in seveda tradicionalne kavarne.

Hundertwasserhaus je zelo znana in nevsakdanja zgradba, stanovanjski kompleks, ki ga je dunajska občina dokončno zgradila leta 1985. Hundertwasserhaus je umetniško zasnovana, pisana in predvsem mehko razgibana stanovanjska stavba s »poljubno nametanimi okni«, gozdičkom na strehi in zelenimi balkoni.

Hundertwasserhaus je zasnovana po idejnih zasnovah avstrijskega umetnika Friedensreicha Hundertwasserja, samo stavbo je po »njegovem izročilu gradil arhitekt Josef Krawina, ki mu je »ob velikih avtorskih težavah« pomagal kolega Peter Pelikan. Priporočamo tudi ogled bližnjega muzeja »Kunst Haus Wien«, ki je v največji meri posvečena delu umetnika Hundertwasserja.

Schmetterlinghaus, tudi Hiša palm ali Hiša metuljev. Dunajski turistični delavci poudarjajo: »Hiša palm v Burggartenu, iz leta 1901, velja za eno najlepših secesijskih steklenih hiš na svetu. Na sredini je hiša metuljev, kjer v miniaturnem tropskem deževnem gozdu živi na stotine prosto letečih eksotičnih metuljev. Hiša metuljev vas pri prijetnih 26 stopinjah Celzija in 80-odstotni vlažnosti popelje v fascinanten svet doživetij, obdan s stotinami prosto letečih, eksotičnih in pisano vzorčastih metuljev«.

Verjetno se boste, ko boste potovali na Dunaj, velikokrat soočali z besedo »ring«. Ta se nanaša na velikanski bulvar, t.i. Ringstraße, ki obkroža veliko večino starega mestnega jedra. Povedano nekoliko drugače: Dunajski »Ring«, Ringstraße, je elegantna avenija okoli središča mesta. Ta »nekoliko nezaključen« prstan ali obroč – Ring -, ki meri približno pet kilometrov, obdaja zgodovinsko središče mesta in ponuja slikovite poglede na številne pomembne zgradbe (večino smo v tekstu že omenili, dodajamo še npr. dunajsko univerzo – Universität Wien).

Dunaj že stoletja velja za eno najprestižnejših in bogatih mest v Evropi. Palače, dvorci, cerkve, razkošne mestne hiše so neznansko obogatile mestno vizuro in ji dodale brezčasno dunajsko eleganco. Dunaj svoj neizmerni prestiž ohranja tako z ohranjanjem zgodovinske dediščine kot tudi z ustvarjanjem sodobnih kulturnih in umetniških izkušenj, pa tudi z vrhunsko kulinariko, ki jo pomagajo soustvarjati tudi izredno lepi, »petzvezdnični« hoteli, med njimi se največkrat omenjajo Park Hyatt Vienna, Hotel Sacher, The Ritz-Carlton, Palais Coburg Residenz, Hotel Sans Souci Wien, Hotel Bristol, Grand Hotel Wien.

Haus des Meeres, »Hiša morja«, je velik akvarij in vivarij v preurejenem, 47 metrov visokem, betonskem vojaškem stolpu iz druge svetovne vojne. Uradno so akvarij odprli leta 1957, tik po vojni je bil stolp v parku Esterhazy baje začasno uporabljen kot hotel z 38 sobami v bunkerju, nato pa preurejen v gasilski dom. Na površini približno 4.000 kvadratnih metrov, v Haus des Meeres, živi več kot deset tisoč vodnih bitij, ki očarajo predvsem družine.

Otroci radi obiščejo tudi Zoom Kindermuseum, ki je posebej zasnovan prav za njih. Muzej ima za otroke pripravljene številne interaktivne razstave in ustvarjalne delavnice, ki spodbujajo domišljijo in učenje. Zoom Kindermuseum je s svojimi kreativnimi izzivi namenjen različnim starostnim skupinam otrok (programi so namreč različno dolgi). In še pika na i: vstopnino plačajo le otroci. 🙂

Zadnjo piko v turističnem vodiču po Dunaju pa moramo počasi dodati tudi mi. Za zaključek naj zapišemo, da iz napisanega popolnoma logično sledi, da je turistični obisk Dunaja (navsezadnje tudi zaradi njegove relativne bližine) skorajda obvezen, nujen. Se ne strinjate? Potem pa najbolje, da na skupinski terapiji obiščemo kakšnega naslednika slavnega psihiatra Sigmunda Freunda, ki je na Dunaju pridno delal na razvoju psihoanalize, rad pa je interpretiral sanje, ki jih je opredelil kot “kraljevska pot v nezavedno”. Mimogrede, jaz bi se rad čimprej, in to popolnoma zavedno in ekstremno logično, spet podal na pot, na Dunaj, ki je lep in zanimiv v prav vseh letnih časih. 🙂

P.S. Tekst: Peter Gavez, ob nesebični pomoči Anite Križanec, odlične poznavalke Dunaja. Fotografije je prispevala Turistična skupnost Dunaj (https://www.wien.info/en).