Compare Listings

Notranjski park, rastlinski in živalski raj

Notranjski park – mistična dežela Cerkniškega jezera

Kaj »obsega turistični« Notranjski park? V prvi vrsti moramo omeniti predvsem: presihajoče Cerkniško jezero, Rakov Škocjan z dvema kamnitima mostovoma, Križno jamo s svojimi jezerci, čarovniški gologlavi hrib Slivnica, divjih živali poln gozd Javorniki, kraška planota Menišija. Že ob naštetem je »skorajda popolnoma jasno«, da Notranjski park s svojo bogato naravno in kulturno dediščino ponuja izredno pester nabor možnosti preživljanja prostega časa. Če ob tem upoštevamo še, da so »okusi Notranjske« polni lokalnih dobrot, potem nimamo prav nobenega logičnega razloga, da tega magičnega kosa Slovenije ne bi obiskali čim prej.

Notranjski park – mistična dežela Cerkniškega jezera

Notranjski regijski park, krajše lahko samo Notranjski park, leži znotraj meja občine Cerknica (Ljubljana je oddaljena le slabih 50 kilometrov) in obsega dobrih 222 kvadratnih kilometrov. Ustanovljen je bil leta 2002 z namenom, da se ohranjajo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote tega območja. Notranjski park odlikujejo visoka stopnja ohranjenosti naravnih življenjskih prostorov, številni naravni spomeniki, izjemna pestrost živih bitij, na drugi strani pa razpoznavna kulturna krajina, ki jo je zaznamoval dolgotrajen kakovosten preplet človeka in narave, ponaša se z veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednostjo.

Planinski vrhovi z dih jemajočimi razgledi, pisani travniki, presihajoče jezero, naravni mostovi, mističen podzemni svet, kristalno čisti potočki in čarobni gozdovi – vse to se nahaja na razmeroma majhnem območju Notranjskega parka. Apnenčasta in dolomitna podlaga sta v sodelovanju z vodo zgradili veličastne kraške pojave. Vode iz presihajočega Cerkniškega jezera, enega večjih te vrste v Evropi, se stekajo pod zemljo in pridejo na plano v Rakovem Škocjanu, nekdanji jami, kateri se je udrl strop. Nanj nas še vedno spominjata dva veličastna kamnita mostova. Le nekaj kilometrov stran najdemo Križno jamo, svetovno znano jamo z več kot 40 podzemnimi jezerci.

Pobočja, ravnice, gozdovi in grape Notranjskega regijskega parka nudijo dom marsikateri rastlinski vrsti, ki prevzame še tako razvajenega občudovalca. Hkrati okolje gosti najbolj drobnega polžka, najkrepkejšega medveda in vse vmes. Tukajšnje življenje že od nekdaj privablja naravoslovce in ljubitelje narave, vsakič pa ponudi nekaj novega, še ne videnega. Pestra geološka zgodovina je pripravila ugodne rastne razmere za številne rastline in živali, tako da Notranjski park velja za eno od vročih točk biodiverzitete v Sloveniji.

RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO PARKA

Tu so opazovali okoli 300 vrst ptic – polovico vseh evropskih vrst; tu živi 45 vrst sesalcev – polovica vseh evropskih vrst; tu leta 125 vrst dnevnih metuljev – slaba tretjina vseh evropskih vrst; tu se mresti tudi 15 vrst dvoživk – skoraj četrtina vseh evropskih vrst dvoživk … Biotska pestrost tega območja je res izjemna.

Zapleteni dinamiki gibanja voda so se prilagodile rastline. Na močvirskih predelih lahko najdemo tri vrste ‘mesojedih’ rastlin. Na poplavnih območjih vsako leto najdemo amfibijske rastline. Te so se presihanju vode prilagodile do te mere, da enako dobro uspevajo v vodi in na kopnem. Vlažni travniki nudijo odlične pogoje za rast mnogim ogroženim vrstam. Ilirski meček in orhideje, majske in mesnordeče prstaste kukavice, močvirske kukavice ter navadne močvirnice, tu cvetijo v velikem številu.

Ob jamskih vhodih in udornicah je opazna razporeditev rastlinstva, ki jo pogojujeta nižja jamska temperatura in manjša razpoložljivost svetlobe. Tako na dnu udornic najdemo le še mahove, z vzpenjanjem na površje pa se počasi vrstijo različne rastline. Tu najdemo endemno jamsko favno. Prazne hišice podzemnih polžev oblikujejo naplavine ob izvirih Raka. Skrita dolina je zatočišče vodnih ptic, kot so mali ponirek, siva pastirica in povodni kos. Potok Rak naseljujejo tudi različne vrste rib. Klen, ščuka, linj, potočna postrv in pisanec so tu od nekdaj, nekaj vrst pa je sem zanesel človek.

CERKNIŠKO JEZERO

Cerkniško jezero, srce Notranjskega parka, je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Vsako leto se pojavi na kraškem polju, ujetem med Javorniki na eni ter Bloško planoto in Slivnico na drugi strani. V suhem delu leta jezero izgine, tako da je tu v enem letu moč na istem kraju veslati, ribariti, se sprehajati in kositi travnik. Jezero se na Cerkniškem polju praviloma zadrži okoli devet mesecev na leto. Navadno se voda razlije po površini dobrih 20 kvadratnih kilometrov, ko pa je vode največ, površina jezera meri skoraj 30 kvadratnih kilometrov. Ko je polno, je Cerkniško jezero največje jezero v Sloveniji.

Cerkniško jezero je prvič omenjeno že v antiki, na zemljevidih Evrope pa se pojavlja vse od 15. stoletja. V njegovo delovanje se je prvi poglobil Janez Vajkard Valvasor, kar mu je prineslo članstvo v londonski Kraljevi družbi. Tu je zibka krasoslovja in terminov, kot sta kraško polje in presihajoče jezero. Na uradni spletni strani www.notranjski-park.si zasledimo besede Janez Vajkarda Valvasorja: “Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave, in lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave.”

Pomen presihajočega Cerkniškega jezera torej daleč presega meje Slovenije. Danes je Cerkniško jezero, skupaj z Rakovim Škocjanom in Križno jamo, razglašeno za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje, zaradi pomena za življenje ogroženih ptic pa še za Natura 2000 območje. S presihajočim Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan tudi človek. Z obilico rib in divjadi je jezero privabljalo in preživljalo ljudi od kamene dobe dalje. Generacije marljivih rok so ne nazadnje sooblikovale značilno krajino na vlažnih tleh jezerske kotanje in z vzdrževanjem poplavnih travnikov še danes zagotavljajo življenjski prostor ogroženim rastlinam in živalim.

Presihanje Cerkniškega jezera
Preplet časa, vode in kamnin je ustvaril fenomen presihanja, ki žene življenje na čudovitem kraškem polju. Cerkniško jezero je presihajoče, saj se napolni ob dolgotrajnih padavinah, v suhem delu leta pa presahne. Jezero se po Cerkniškem polju razlije, ko je dotok vode večji od odtoka. V dveh do treh dneh ga napolnijo obilne jesenske padavine, spomladi svoj del prispeva še taljenje snega. Voda v Cerkniško jezero priteka skozi podzemlje z Bloške in Vidovske planote, iz Loške doline ter izpod Javornikov. Edini površinski dotok je rečica Cerkniščica.

Odtekanje vode je počasnejše. Jezero v času brez padavin presahne v treh do štirih tednih. Vsa voda iz jezera odteče v podzemlje, torej je odtok Cerkniškega jezera v celoti kraški in Cerkniško polje tipično kraško polje. Podzemski odtok vode je zapleten. Cerkniško jezero je geološko razvodje in voda iz njega odteka na dve strani. Del vode odteče skozi požiralne jame v Jamskem zalivu in na dan privre v slikoviti kraški dolini Rakov Škocjan kot rečica Rak. Drugi del vode iz Cerkniškega jezera odteče skozi ponikve, požiralnike in estavele v jezerskem dnu neposredno v izvire Ljubljanice na robu Ljubljanskega barja.

Življenje ob Cerkniškem jezeru
Jezero je prihajalo in odhajalo, človek pa se je moral temu nenehno prilagajati. Zaradi presihanja jezera se je na Notranjskem razvil poseben čoln, drevak, ki je prebivalcem omogočal čolnarjenje tudi v plitvinah. Muhasto jezero je vplivalo tudi na ostale obrti in dejavnosti. Ribištvo je bilo močno povezano z nihanjem jezera.

Ob presihanju jezera so ribiči reševali ribe in jih spuščali v zajezena območja, kjer so se obdržale do naslednjega dviga gladine. V Muzeju Cerkniškega jezera si lahko ogledamo model presihajočega jezera in zbirko orodij, ki so jih ljudje včasih uporabljali za ribolov, v Hiši izročila pa predstavljajo bogato nesnovno dediščino. Drevak se je uporabljal za pester nabor aktivnosti, transport tovora, živine in ljudi, ribolov in lov divjadi. Dolžina drevaka je bila odvisna od tega, za kaj so čoln potrebovali. Drevak za prevoz ljudi je meril okrog 7 metrov, za transport živine pa okrog 12 metrov.

RAKOV ŠKOCJAN

Obisk te slikovite kraške doline, nastale iz kraške jame z udiranjem in rušenjem stropa, nikogar ne pusti ravnodušnega. Oddih v senci stoletnih hrastov, razgled z veličastnega Velikega naravnega mostu, vrnitev skozi čas ob razvalinah cerkvice sv. Kancijana, osvežitev z jamskim zrakom pod slokim naravnim obokom Malega naravnega mostu ali sprehod po mehki podlagi urejene pešpoti ob visokoraslih hojah je vedno znova nepozabno doživetje. Tu smo na popoldanskem sprehodu priča milijone let trajajočim geološkim procesom, ki so to kraško dolinico oblikovali.

Rakov Škocjan je kraška dolina ob severnem vznožju Javornikov, nastala z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame. To dokazujeta 42 metrov visok Mali naravni most in 37 metrov visoki Veliki naravni most ter soteski za njima. Po dnu ravnega ilovnatega dna vijuga potok Rak, obdan z lazi in poplavnimi travniki. Rak polnijo vode, ki se skozi podzemlje stekajo s Cerkniškega polja in izpod Javornikov. Rečica priteče na površje iz Zelških jam na vzhodni strani doline, ponikne pa v Tkalca jami na zahodnem delu.

Skupaj s Cerkniškim jezerom in Križno jamo je Rakov Škocjan razglašen za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje. Dolina je tudi prvi slovenski krajinski park, ustanovljen že leta 1949. Po dolini je, kot se za tako naravno znamenitost spodobi, speljana tudi naravoslovna učna pot.

KRIŽNA JAMA

Križna jama je, ob Škocjanski in Postojnski, ena najlepših turističnih jam v Sloveniji. Več kot 40 smaragdnih mini jezerc povezuje kot solza čista podzemska rečica, v stranskih rovih ležijo prastare kosti jamskih medvedov, po številu vrst specializiranih jamskih živali pa sodi Križna jama med najbogatejše jame na svetu. Križna jama je tretji najdaljši jamski sistem v Sloveniji. Človek jo obiskuje že od neolitika dalje, še prej pa je v njej gospodaril zdaj žal izumrli jamski medved. Hoje po stečinah, ki so jih tisoče let uporabljali jamski medvedi, in veslanja po jezerih v kraškem podzemlju ne boste nikoli pozabili.

Čarobna privlačnost Križne jame so njena jezerca. Do šest metrov globoka podzemna jezera, po katerih lahko v okviru vodenega programa tudi zaveslamo s čolnom, so se oblikovala za sigovimi jezovi. Ti so nastali, ker je na brzicah izločanje sige iz vode hitrejše kot na počasnejših delih vodotoka. Vhod v Križno jamo je nekje na sredi med Bloško planoto, Loško dolino in Cerkniškim poljem. Če krenemo po glavnem kraku jame, imenovanem Jezerski rov, od vhoda v smeri proti toku vode, pridemo do razcepa na dva kraka, Blata in Pisani rov. Po teh dveh krakih teče voda, ki v Križno jamo priteka z Blok, se pretaka med jezerci in svojo pot nadaljuje v Novo Križno jamo preko 120 m globokega sifona, nato pa se na površju spet pokaže v izviru Štebrščice na robu Cerkniškega polja.

SLIVNICA

Zaradi čudovitega razgleda na Cerkniško jezero in Notranjsko podolje so si Slivnico za svoje domovanje izbrale coprnice z Uršulo na čelu. O hudobiji slivniških čarovnic, ki so bojda v Coprniški jami tik pod vrhom kuhale svoje napoje, zvarke, predvsem pa dež in ujme, je pisal že Janez Vajkard Valvasor. Danes je ta gologlavi hrib priljubljena izletniška točka in do planinskega doma tik pod vrhom vodi pot iz vsake vasi ob njegovem vznožju. Če se boste prepustili čarobnosti sončnega zahoda in se v temi vračali v dolino, se ne bojte, čarovnice so se že dolgo tega umaknile v manj obljudene kraje. Prav lahko pa se zgodi, da srečate medveda.

Najvišji vrh hriba, ki se na severni strani dviga nad presihajočim Cerkniškim jezerom, je Velika Slivnica. Oblo sleme Slivnice od Bloške planote ločujejo dolina Cerkniščice in grape njenih pritokov. Vzdolž njenega vznožja je na južni strani nanizanih nekaj manjših kraških izvirov, ki pomagajo polniti jezero, ter nekaj vasi, ki so zrasle ob glavni cesti v Loško dolino in na Bloke. Arheološke najdbe z Gradišča kažejo, da so Slivnico ljudje naseljevali že v prazgodovini in antiki. Kasneje so na njenih pobočjih kopali kremen in ga vozili v glažute na Javornikih, gozdarstvo in v manjši meri pašništvo pa sta živa še danes.

JAVORNIKI

Mogočni hrbet Javornikov od nekdaj bdi nad presihajočim Cerkniškim jezerom in kleše značaj notranjske pokrajine in njenih prebivalcev. Čarobni bukovo-jelov gozd Javornikov kljub bližini glavnega mesta, Ljubljane, ostaja divji in skrivnosten. Medved, volk in ris so tu doma, človek pa je dobrodošel gost. Javorniki so nižji del Snežniške planote med Cerkniškim poljem na severu in Pivko na jugu. Raztezajo se od Postojnskih vrat in Malega Javornika na severozahodu do Mašuna in Leskove doline na jugovzhodu. Strmo severno pobočje gozdnatih Javornikov se nad Cerkniškim jezerom dvigne v visoko kraško planoto, ki jo razgibajo kopaste vzpetine, globoki doli, vrtače, brezna in ledene jame.

Masiv Javornikov ustavlja topel in vlažen zrak, ki proti severu prodira z Jadrana, in s tem daje pečat podnebju osrčja Slovenije. Za območje so značilne obilne padavine, ki napajajo presihajoča jezera na obeh straneh grebena, Cerkniško in Pivška jezera, ter izvire rek Pivke in Reke.
Javorniški gozdovi se nadaljujejo v gozdove snežniškega pogorja in Gorskega kotarja. Skupaj predstavljajo največji strnjeni gozdni kompleks v tem delu Evrope, divjim živalim dom, domačinom vir gradbenega materiala in kuriva ter vez s primorskim delom Slovenije, prav vsem obiskovalcem pa nudijo sprostitev in stik z neokrnjeno naravo.

MENIŠIJA

Na Menišiji, kjer se širni bukovo-jelovi gozdovi prepletajo s pisanimi travniki, vladajo zakoni narave in njeni najbolj divji predstavniki – medved, volk in ris. Ljubitelju narave ure tu minevajo kot minute. Menišija je gozdnata visoka kraška planota med Cerkniškim in Planinskim poljem, dolino Cerkniščice in Otavščice ter logaškim Ravnikom, Ljubljanskim barjem in Krimom. Približno 15 km dolga in 6 km široka planota je visoka okoli 700 metrov in poteka v dinarski smeri severozahod-jugovzhod. Večji del Menišije porašča gozd, v katerem se ni težko izgubiti.

Planoto Menišijo gradita jurski apnenec in triasni dolomit. Apnenec prevladuje na severozahodnem, z gozdom poraslem delu. Na jugovzhodu prevladuje dolomit, kjer je bil gozd v preteklosti deloma izkrčen in obdelan. Tu so bile od 13. stoletja dalje posesti kartuzijanskega samostana v Bistri, od koder je prek Menišije v Cerknico vodila tudi t. i. samostanska pot.

AKTIVNOSTI IN DOŽIVETJA

Notranjski park s svojo bogato naravno in kulturno dediščino ponuja pester nabor možnosti preživljanja prostega časa. Pred obiskom parka je smiselno premisliti, kaj želimo videti in se na obisk ustrezno pripraviti.

Aktivnosti ob Cerkniškem jezeru
Priporočamo obisk Centra za obiskovalce Cerkniško jezero, kjer boste zgodbo o največjem slovenskem jezeru doživeli virtualno – s predstavitvenim filmčkom, skozi oči domačinov, spoznali boste tukajšnje rastline in živali ter zgodbe, ki so jih navdihnili skrivnostni kraški pojavi. V bližini je Muzej Cerkniškega jezera Jezerski hram, kjer si lahko ogledate model presihajočega jezera in zbirko orodij, ki so jih ljudje včasih uporabljali za ribolov.

Kasneje pa se lahko odpravite na sprehod po Poti Drvošec, imenovani po polotoku sredi Cerkniškega jezera, po katerem poteka. Pot se prične v Dolenjem Jezeru, dolga je okoli 4 km v eno smer in vključuje 18 didaktičnih točk, dve opazovalnici in 10 metrov visok razgledni stolp. Pot je bila leta 2020 izbrana za naj tematsko pot v Sloveniji po izboru Turistične zveze Slovenije.

Na drugi strani jezera, pri Gorenjem Jezeru, pa se lahko sprehodite po 4 kilometre dolgi krožni Poti izvirov. Okoli Cerkniškega jezera so speljane tudi kolesarske poti, ki so različne dolžine in zahtevnosti. S seboj lahko vzamete Kolesarska doživetja, ki vam bodo krajšale čas med vašim kolesarjenjem okoli največjega presihajočega jezera v Sloveniji.

Cerkniško jezero lahko do dobra razišče tudi s kanuji, ki so na voljo na izposojo neposredno ob Cerkniškem jezeru. Plovba je dovoljena na osrednjem območju, ko je vodostaj vode na merilni lati Dolenje Jezero višji od 150 centimetrov. Gre za celotno območje na desni strani ceste Dolenje Jezero–Otok, če gledate iz smeri Dolenjega Jezera (Rešeto, Jamski zaliv) in območje med Vodonosom, navidezno črto, ki povezuje Slivnico in most pri Otoku ter območje Zadnjega kraja.

Vseh lepot Cerkniškega jezera se lahko naužijete med panoramsko vožnjo s tradicionalnim lojtrnim vozom s konjsko vprego. Lojtrnik, tradicionalni in najbolj razširjeni kmečki voz pri nas, je bil sicer v prvi vrsti namenjen za prevoz trave in sena, pa tudi drugega tovora. Sčasoma so ga za te namene za izpodrinili druga, bolj specializirana vozila, lojtrniki pa so doživeli preobrazbo kot turistični vozovi. O njihovi dolgoletni tradiciji priča že dejstvo, da so bili tovrstni vozovi omenjeni že v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske.

Tematski vikendi
Od aprila do septembra se lahko pridružite vodenim doživetjem po celotnem območju Notranjskega parka. Skupaj z lokalnimi vodniki lahko odkrivate skrite kotičke, spoznavate mistične zgodbe in se prepustite čarom izjemne narave ter bogate kulturne dediščine. Vsak najde nekaj zase – od pohodov v neokrnjeno naravo, urjenja veščin preživetja v naravi, opazovanja ptic do kanuarjenja po Cerkniškem jezeru ali uživanja v edinstvenih kulinaričnih doživetjih.

Dnevi pohodništva
V sklopu festivala Dnevi pohodništva, ki se odvijajo vsako leto v septembru, lahko odkrijete pohodniške poti po Notranjskem parku. Raziščite lepote meniševskih gozdov in travnikov na Pohodu po medvedovih stopinjah (sobota, 7. september), občudujete razglede s Križne gore (nedelja, 8. september) ali Javorniške Babe (sobota, 14. september), ali pa se odpravite po poteh legende o nastanku Cerkniškega jezera – od Šteberka do Karlovce (nedelja, 15. september). Pohode bodo vodili izkušeni lokalni vodniki, ki vam bodo znali povedati marsikatero zanimivost o našem okolju, vse udeležence pa bodo čakala še manjša presenečenja, darilca in malice.

Okusi Notranjske
Konec poletja se lahko pridružite festivalu Okusi Notranjske, kjer izbrani gostinci in turistične kmetije za vas pripravijo kosila – polna lokalnih dobrot in sestavin, ter vas vabijo: »Prid’te na južno!«. Na voljo bo trihodni menu po enotni ceni 22,00 evrov.

Tako. Pa smo se sprehodili po Notranjskem parku. Čudovito in zanimivo obenem, kajne? Ko pa »opravimo s takšnimi in drugačnimi čudesi«, ki nam jih ponuja prečudovita narava Notranjskega regijskega parka, pa se mogoče odpravimo še do bližnjega očarljivega gradu Snežnik ali pa do čarovniške Cerknice, ki je – ob Ptuju, najstarejšim slovenskim mestom – med Slovenci prepoznavna kot najbolj »karnevalsko, pustno mesto«. Ampak to je pa zgodba za že nek drug članek. 🙂

Ps. Uredništvo www.pag.si se za veliko pomoč pri pripravi članka zahvaljuje Notranjskemu parku, ki je prispeval tudi levji delež profesionalnih fotografij (od 1 do 20), nekaj pa jih je dodala tudi Slovenska turistična organizacija, glej www.Slovenia.info (fotografije od 30 naprej).


Sorodni članki

  • Svet

Celje, mesto Celjskih grofov

Stari grad Celje je s svojo velikostjo, lepoto in razgledom z naskokom in popolnoma upravičeno največja turistična znamenitost v Celju. Toda Celje, ki spada med največja slovenska mesta in leži približno na pol poti med Ljubljano in Mariborom, ne ponuja le brezčasne zgodbe o slavnih Celjskih grofih, ampak na pladenj postavlja tudi popolno turistično kombinacijo simpatičnega mestnega vrveža, pestre zgodovine, zmeraj dobrodošle kulture, arhitekturnih biserov, zanimivih doživetij v naravi ter gostoljubnih ljudi. Poglejmo si turistično Celje, ki mu domačini ljubkovalno pravijo Cjele ali Cele, nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Camino v srcu

Eva Remškar je izredno izkušena »sprehajalka po camino poteh«. Hkrati je iskrena promotorka camino poti. »Camino koncept« je Evi Remškar postal tako všeč in zanimiv, da je o svojih pohodnih camino izkušnjah napisala nekaj knjig, o camino izkušnjah tudi predava. Hkrati je zasnovala spletno stran in celo spletno trgovino, ki se vrti okrog camina. Eva Remškar je za naš portal v obsežnem intervjuju med drugim dejala: »Camino je najboljši poligon za učenje predaje življenju, ta pa po mojem mnenju prinaša čudeže vseh vrst. Zato ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj. Predvsem pa ne čakaj na upokojitev, na poln šparovček, na pravo vreme, na čas, ko bodo vse zvezde pravilno poravnane. Samo pojdi«.

Nadaljujte z branjem

Slovenske gorice so preprosto čudovite

Ob pogledu na Slovenske gorice z višine se nam na obzorju izriše čudovita valovita gričevnata pokrajina, kjer so doma dobrosrčni in hudomušni ljudje, zmeraj pripravljeni, da vam odprtih rok in s širokim nasmehom ter z velikim spoštovanjem do narave, razkažejo svoj dom. Pogled na gričevnato pokrajino Slovenskih goric bogatijo številni, skrbno urejeni in prostrani vinogradi na prisojnih legah, vrhove gričev pogosto krasijo cerkvice, okoli katerih so običajno nastala trška jedra. Četudi ima danes večina cerkva baročno podobo, sodijo nekatere med njimi tudi v poznogotsko, včasih celo romansko obdobje.

Nadaljujte z branjem