Novi Vinodolski, varuh Vinodola

Zahvaljujoč zimzeleni vegetaciji in blagemu sredozemskemu podnebju, čistemu morju in zraku je Novi Vinodolski že leta 1878, kmalu za Opatijo, postal ena prvih turističnih destinacij na hrvaškem obalnem območju. Poglejmo sliko turističnega Novega Vinodolskega, ki ga mnogi kličejo le »Novi«, nekoliko podrobneje. Kakor je na www.pag.si že običajno, začnimo z osnovnimi, uvodnimi podatki.

Novi Vinodolski leži, kjer se planina Mala Kapela staplja z morjem, nad ustjem rečice Suhe Ričine, v jugovzhodnem delu Vinodolske doline. Naselje sledi konfiguraciji terena, njegova silhueta pa prevladuje nad vinorodno Vinodolsko dolino. Na zalednem delu riviere, od Bakarca do Novega Vinodolskega, leži rodovitna dolina Vinodol (Vallis vinearia), ki je bila nekoč na tem skalnatem in kraškem območju edini pravi vir za preživetje prebivalstva.

Novi Vinodolski je razdeljen na dva dela, novejši del se je razvil ob morski obali, starejši stisnjen del, pa – zaradi lažje obrambe – stoji na manjši, strmi vzpetini. Riviera Novi Vinodolski se razprostira na približno 25 kilometrih obale: poleg Novega Vinodolskega je treba posebej omeniti turistična obalna naselja Povile, Klenovica, Smokvica Krmpotska in Sibinj Krmpotski.

Občina Novi Vinodolski sicer šteje 20 naselij, ob že naštetih so tukaj še »zaledna«: Bater, Bile, Breze, Crno, Donji Zagon, Drinak, Gornji Zagon, Jakov Polje, Javorje, Krmpotske Vodice, Ledenice, Luka Krmpotska, Podmelnik, Ruševo Krmpotsko in Zabukovac.

V celotni občini je stalno živečih prebivalcev okrog 5.200 od tega jih nekaj čez štiri tisoč živi  prav v samem Novem Vinodolskem. Kakor je že običajno v teh obmorskih hrvaških krajih, dandanes gospodarstvo temelji in se vrti le okrog vseobsegajočega turizma.

Stoletja nazaj pa so ljudje v teh krajih živeli, in to zares zelo siromašno (v nekaterih obdobjih so se ljudje množično izseljevali), predvsem od kmetijstva (vinogradništvo, na njega je odpadlo kar 50 odstotkov prihodka) in v zares zelo majhnem deležu tudi ribištva.

Novi Vinodolski je le 30 kilometrov oddaljen od reškega letališča na otoku Krku in 180 kilometrov od letališča Zagreb. Kraj Novi Vinodolski se nahaja ob glavni cesti Reka – Split, ob slavni jadranski magistrali. Zaradi bližine glavnih (avto)cest je lokacija zelo dostopna voznikom iz vse Evrope: Ljubljana (155 km), Maribor (270 km), Trst (115 km), München (550 km), Budimpešta (515 km).

Do uskoškega Senja na jugu je skorajda 25 km, severno pa sta npr. kvarnerska Crikvenica (10 km) in večja Reka (40 km). Čez morje leži otok Krk, čez krški most pa je do mesta Krk (50 km).

Tudi poleti zelo osvežilen Gorski kotar, zeleno srce Hrvaške, je Novemu Vinodolskemu dokaj blizu (okrog 50 km, Narodni park Risnjak okrog 60 km). Iz napisanega je očitno, da je »izletnikovanje« iz Novega Vinodolskega »zelo, zelo preprosto«.

Novemu Vinodolskemu, ki je znan tudi zaradi znamenitega srednjeveškega Vinodolskega zakonika iz leta 1288 (to je najstarejši poznani hrvaški pravni tekst, napisan v glagolici v starohrvaškem jeziku) in zaradi hrvaškega pesnika (klasični junaški ep Smrt Smail-age Čengića) in politika Ivana Mažuranića (med letoma 1873 in 18880 je bil hrvaški ban), tokrat ne bomo podrobneje pogledali v drobovje preteklosti, saj je zgodovina Novega Vinodolskega tako bogata in pestra, da bi nam zagotovo ukradla preveč prostora.

Lotimo se torej, v dokaj naključnem vrstnem redu, najbolj očitnih turističnih sladkorčkov Novega Vinodolskega.

1. Staro mestno jedro mesteca Novi Vinodolski

Srednjeveški zapisi potrjujejo, da je bil Novi Vinodolski politično in kulturno središče nekdanje vinodolske kneževine. Utrjeno mestno naselje se je razvilo okoli gradu Frankopanov, ki je bil zgrajen sredi 13. stoletja za obrambo jugovzhodnega vhoda v Vinodolsko nižino.

V »kaštelu« Frankopan so danes prostore našli Narodni muzej (še posebno zanimiva je etnografska zbirka narodnih noš in instrumentov) in galerija Novi Vinodolski, Narodna čitalnica in knjižnica Novi Vinodolski ter mestna uprava z županovo pisarno.

Okoli gradu Frankopanov (danes je od njega ostal predvsem znatno restavriran srednjeveški kvadratni stolp “Kvadrac”) se je razvijalo mestece, obdano z obzidjem (danes ohranjeno zelo borno), ki je do tudi do prvih desetletij enaindvajsetega stoletja ohranilo srednjeveško strukturo ozkih in vijugastih ulic in obokov, majhnih trgov in dragocenih ambientalnih celot ter urbanističnih rešitev, ki imajo še vedno simpatično prvotno zasnovo in razporeditev.

Za fizionomijo mesta Novi Vinodolski je zagotovo značilna obalna arhitektura z belimi fasadami in rdečimi strehami.

Vizuro »starega« Novega Vinodolskega na vzpetini mogoče najbolj zaznamuje popolnoma bel, 36 metrov visok zvonik ob župnijski cerkvi svetega Filipa in Jakova. Župnijska cerkev sv. Filipa in Jakoba je bila verjetno zgrajena že v 14. stoletju, do danes pa so jo večkrat prenavljali. Dodajamo, da se je šele leta 1909 začela gradnja novega, »današnjega« zvonika, ki je od same cerkve oddaljen nekaj metrov, orisu mesta Novi Vinodolski pa je dal močan vertikalni poudarek.

2.  San Marino, majhen otoček

Majhen otok San Marino je »vrgel sidro« 205 metrov pred Novim Vinodolskim. Na njem stoji le gotska cerkev, posvečena svetemu Marinu, po katerem je otok dobil ime, ter osem klopi, na katerih so vklesana imena vetrov.

Ta cerkev je bila zgrajena na temeljih večje starohrvaške cerkve, ostanke so našli med izkopavanji. Na otoku najdemo tudi napis iz četrtega stoletja, ki vsebuje ime rimske cesarice Helene.

Nekoč so otok San Marino ribiči uporabljali za ribolov tunov, sedaj je tam, predvsem zaradi turistov, spet postavljena »tunera« (visoka opazovalnica za ribe oz. tune). Očarljivost otoka, občutek vetra v laseh, vonj morja in zvok valov pa radi občutijo lokalni kopalci.

Na otočku San Marino, ki je tudi simbol Novega Vinodolskega, so v zadnjem času moderne tudi poroke, mladoporočenca med svojim nepozabnim »da« rada vidita romantično morje in sonce.

3. »Oči Vinodola«, razgledišča Novega Vinodolskega

Turistična skupnost Novi Vinodolski je zapisala: »Celoten Vinodol je ena lepa zgodba, tkana iz bogate zgodovine, številnih kulturno-zgodovinskih spomenikov, naravnih lepot in tradicije.

Eno je doživeti Vinodol s potovanjem po njem, drugo pa ga je videti iz ptičje perspektive”. Zaradi tega je bila ustvarjena iskrena turistična zgodba, narejena so bila odlična razgledišča z imenom »Oči Vinodola«, ki jih radi obiskujejo tako domačini kot turisti.

Izbranih je bilo šest razglednih lokacij, od tega tri v občini Vinodol: nad naseljem Drivenik – razgledna točka “Mahavica”, nad naseljem Grižane / Tribalj – razgledna točka “Pridva”, nad naseljem Bribir – razgledna točka “Slipica” in tri na območju samega mesta Novi Vinodolski: nad naseljem Ledenice – razgledna točka “Gradina”, pod Svibo – razgledna točka “Sviba”, blizu Krmpota – razgledišče “Kuk”. Novinarji www.pag.si vsekakor priporočamo obisk vsaj enega izmed razgledišč »Oči Vinodola«.

4. Nebeški labirinti, steklena kapelica in konji

To troje iz četrte točke druži lokacija. No, konje bomo našli skoraj po celem »višje ležečem« Vinodolu. Čeprav se zdi, da so vinodolski konji divji, temu ni tako.

Vsak konj, ki ga boste uzrli, ko se boste z avtomobilom vozili po lokalnih cestah, ima namreč svojega lastnika. Na mojo veliko žalost, v hrvaških medijih pogostokrat berem, da se dokaj pogosto najdejo lastniki, ki za svoje konje skrbijo zelo slabo.

Konji se prosto pasejo po travnikih in pašnikih številnih vinodolskih hribov. Pogled na »prosto živeče« konje je preprosto fantastičen. Na trenutke se zdi, kot da smo se znašli na kakšnem ameriškem »Divjem zahodu«. Nekoliko se mi zdi le škoda, da se s konji ne naredi nekoliko večja in predvsem zelo lepa turistična zgodba.

Nebeške labirinte, v dolžini 800 metrov, najdemo med naseljema Crno in Luka Krmpotska, pot z avtom iz Novega Vinodolskega traja okrog 20 minut.

Nebeški labirinti so, tako piše hrvaški Novi list, dodaten magnet za turiste, ki so naklonjeni nekoliko drugačni ponudbi od sonca in morja. Nebeški labirinti so bili razglašeni za »vrtove miru«, zasnoval pa jih je Unicef-ov mirovni veleposlanik Don Conreaux, največji mojster gonga na svetu.

Nebeških labirintov je deset, posvečeni pa so npr.: ljubezni, svobodi, preobrazbi, življenju, občutkom, čustvom, energiji, povezanosti, modrosti … Pogosti sprehodi po labirintih baje spodbujajo pozitivne spremembe na vseh ravneh, pomagajo izboljšati telesne in zdravstvene težave, odnose z drugimi ljudmi, psihološke težave ter poslovne in materialne odnose.

Nekateri obiskovalci se v Nebeških labirintih, na zelo različnih ravneh, povežejo tudi s »kozmosom«. Zase vem, da sem ob razkošnem pogledu na Novi Vidolski, otok Krk in Jadransko morje zagotovo občutil srečo.

Nedaleč od labirintov, parkirišče je isto, si lahko ogledamo tudi znamenito stekleno kapelico. Posebnost te kapele je, da je v celoti izdelana iz kovinske konstrukcije, steklenih sten in steklene strehe. Kapelice, ki je postavljena v gozdu, ima secesijske slogovne značilnosti.

Po pripovedovanju domačinov je stekleno kapelo v začetku dvajsetega stoletja zgradil Petar Krpan, imenovan Samac, lastnik te posesti (ob kapeli stoji propadajoča zgradba). Kapelica, zgrajena v steklu, je edinstven primer oblikovanja sakralne stavbe in to ne samo na tem območju, ampak tudi širše.

5. Razno, seveda pa počitniško/turistično

Nemogoče je, da v enem turističnem članku skrbno in natančno obdelamo vse »turistične sladkorčke« Novega Vinodolskega. Tega je preprosto preveč. Zato bomo v telegrafskem stilu navedli le še nekaj dodatnih stvari, ki naredijo Novi Vinodolski predvsem dopustnikom zelo prijaznega.

– Rož je v Novem Vinodolskem na milijone, poleti vse cveti, vse je v cvetlicah, rožah. Novi Vinodolski je številni prejemnik nagrad za lepo urejenost mesta.

– Glavna »turistična« ulica je široka in polna lokalčkov, brezskrbnost se bere z obrazov.  Predvsem zvečer zna biti v tem »izrazito optimističnem počitniškem duhu kar zelo pestro«, sprehajanje dobi nov pomen. 🙂

– Prireditev v Novem Vinodolskem je »malo morje«, izpostavljamo pa »Okolotorno« (lokalni produkti, klape), »Ružica  Vinodola« (izbira se »naj obiralka grozdja«), številne ribiške veselice, maškarado (Međunarodni ljetni karneval), nastope folklornih skupin (izpostavljamo t.i. novljansko narodno kolo) …

– Ljubitelji vožnje po morju bodo v Novem Vinodolskem zlahka našli zatočišče za svoj čoln,  jadrnico ali jahto. Mornarje in kapitane pričakujeta kar dve moderni pristanišči, marini: Mitan Marina in Marina Novi. Navtični turisti so zelo dobrodošli.

– Plaže v mestu Novi Vinodolski so večinoma prodnate, delno zabetonirane. V okolici, na celotni vinodolski rivijeri, najdemo takšne in drugačne zalivčke in plaže, izbira je velika in pestra, lepa plaža za pse pa se nahaja v zalivu Mala Draga (1 km od Povila v smeri Klenovice).

– V Novem Vinodolskem so ponosni na kilometre in kilometre kolesarskih cest. Predvsem zaledje Novega Vinodolskega ponuja kolesarjem številne lepe občutke. Seveda v Novem Vinodolskem niso pozabili tudi na druge športnike, druge športne panoge. Izbira je vaša.

– Novi Vinodolski strateško gradi predvsem razvoj družinskega in zdravstvenega turizma (številni spa užitki).

Pri tem so v mestni upravi ponosni na tvorno sodelovanje s številnimi hoteli (Family Hotel Lišanj, Hotel Wyndham Grand Novi Vinodolski Resort, Annex Lišanj). Je pa tudi ponudba apartmajev in počitniških vil zelo raznolika, zagotovo se najde kaj za vsak okus, za vsak žep.

Končajmo, (pre)dolgi smo. Smo še kaj preskočili? Zagotovo, ampak za sedaj naj bo zares dovolj. Se pa iz Novega Vinodolskega še zagotovo javimo. Za konec dodajamo samo stavek, ki smo ga našli na spletni strani www.frankopani.eu: »Od gradu Frankopanov do turističnega bisera –  tako bi lahko ekspresno skicirali zgodovino Novega Vinodolskega«.

Zagotovo lahko rečemo, da je Novi Vinodolski kraj pravljičnih pejsažev, bogate kulture in zgodovine, mirna počitniška oaza, v katero se boste radi vračali.

Ps. Za fotografije se www.pag.si, slovenski portal o hrvaškem turizmu, zahvaljuje mestni upravi Novi Vinodolski ter turistični skupnosti Novi Vinodolski. Dodajamo še fotogalerijo.