Tudi kuža na dopust?

Je tudi kuža naš “član družine”?! Ko se končno približa čas dopusta in se poleg tega, kam bomo šli in kaj tam počeli, moramo odločiti tudi o tem, ali bomo imeli svojega pasjega prijatelja zraven. Ob tem je potrebno misliti na marsikaj, da ne pride potem do nepotrebnih in neželenih zapletov in težav.

Veliko pasjih lastnikov si želi dopust na morju preživeti s svojim štirinožcem in niti ne pomislijo, da bi ga pustili doma komu drugemu v oskrbi. Dopust brez psa za njih ne bi bil popoln.

Drugi pa se želijo na dopustu popolnoma sprostiti, biti tudi brez vsakdanjih »pasjih obveznosti«, kot so sprehajanje, skrb ob pasjih mimoidočih srečanjih, če se bodo dobro iztekla, pomislijo na pasjo vročino, razna vnetja zaradi slane vode, nenehno pritoževanje kopalcev v morju, lastnikov apartmajev in podobno.

Ko smo se odločili za psa, smo sprejeli tudi dejstvo, da bomo zanj skrbeli vso življenjsko dobo. Če je pes starejši, morda bolan, nesocializiran, ni navajen vožnje z avtomobilom, sprememba okolja pri njem povzroči velik stres, ali morda potujemo na destinacijo, kjer okolje zanj ni primerno (arabski svet, veliko ježkov, letalo), je morda bolje, da ga ne jemljemo zraven.

Na kaj pa vse je potrebno misliti, da bo dopust tako za nas kot tudi za psa prijetno in sproščujoče obdobje? Pa poglejmo:

• Izbira lokacije – mnogo lastnikov nastanitev, predvsem na Hrvaškem, zavrača možnost, da bi z nami prišel tudi pes. Pravočasno se torej pozanimajmo, ali je pes dovoljen ali ne, da ne bi bilo potem hude krvi in razočaranj. Tudi, če je pes dobrodošel, bodimo pozorni še na okolico (je v bližini kak park, travnik, igrišče, kamor bomo hodili psa sprehajat), kako je na plaži (je pes prepovedan, kakšen je dostop v morje – ježki, ostre skale), je senca,…Povprašajte tudi, kje je najbližji veterinar.
• Ne glede na to, kako radi imamo svojega psa, pa realno ocenimo, če je pes socializiran in ali se zna obnašati. To je zelo pomembno, saj ne smemo biti moteči za okolico, kajti tudi drugi imajo pravico, da uživajo v svojem dopustu. To pomeni, da pes ne teka razpuščen po plaži, ne taca po drugih brisačah ali celo leži na njih, se ne stresa in otresa vodnih kapljic po ljudeh in njihovih stvareh, ne stika po tujih torbah, se ne slini in prosjači za hrano pri drugih, ne renči ali se celo pretepa z drugimi psi, ne skače po otrocih (ali odraslih) in podobno. V hiši ni zaželeno, da laja, ko in če bi bil za kratek čas sam, ne preganja domačih mačk ali se repenči na druge sosedove pse… Ko gremo zvečer na promenado, mora znati lepo hoditi na povodcu, mirno ležati pod mizo ob nas, ko večerjamo ali gremo kaj popit. Skratka, lepo vzgojen pes je naše ogledalo.
• Poskrbeti moramo, da je pes zdrav, cepljen in imeti s seboj tudi njegove potovalne dokumente. To je pomembno že na meji, pa tudi marsikateri lastnik apartmaja želi preveriti podatke o cepljenjih, saj navsezadnje skrbi tudi za druge goste, ne le za nas.
  
• S seboj je dobro imeti dovolj pasje hrane, morda v namembnem kraju ne bomo mogli dobiti take, kot jo je pes navajen od doma. Zavedati se moramo, da sprememba okolja, morska voda in nova rutina, tako kot pri človeku, tudi pri psu povzroči prebavne težave. Čim manj novih dejavnikov, tem bolje. En od teh je tudi hrana. Ker se sveža hrana, še posebej na toplem, hitreje kvari, je dobro, da je pes navajen tudi na briketirano hrano, to je najenostavneje za pripravo tudi za nas. Tudi na priboljške in nagrade ne pozabimo.
• Zdravila in podobno: Redki so psi, ki se jim na morju prav nič ne zgodi. Najpogostejša je driska, ne pozabimo na živalsko oglje in tablete za zdravljenje te tegobe. Zelo pogosta so vnetja kože in ušes. Pes, ki je dosti v vodi, si bo zagotovo tudi zmočil sluhovode. Vsaj zvečer, če že ne po vsakem kopanju, mu ušesa nežno obrišemo, kajti na toplem in v vlagi je idealno gojišče raznih bakterij. Psi, ki imajo gost kožuh, se težko povsem posušijo. Ko sta dlaka in koža vlažni, ni potrebno dosti, da se tudi majhna ranica hitro okuži, zaradi soli psa začne srbeti, ko se začne praskati, pa je le še slabše. V par urah je lahko že kar nekaj cm velika živa rana. V tem primeru takoj pojdite k veterinarju ali uporabite mazilo iz svoje pasje popotne lekarne. Najbolje je dlako okrog mesta takoj postriči, pobriti in rano osušiti. Razna mazila pripomorejo k celjenju. Morska sol lahko tudi razje nežne pasje podplate, ki jih stanšajo in ranijo ostre skale, pesek ali školjke, ježki, na katere pes stopi. Take ureznine precej pečejo in vnete blazinice so lahko za psa precejšnja muka, sploh pri hoji po vročem asfaltu in grobih kamenčkih. Kak povoj ne bo odveč, tudi ne termometer in osnovna zdravila, katera vam bo svetoval veterinar. Pinceta za odstranjevanje klopov naj bo tudi zraven, psa redno pregledujte.
  
• Tudi za nego moramo poskrbeti. Dlaka zaradi morske vode postane sprijeta, tršata in bolj groba. Psi se dostikrat povaljajo po pesku, malo zaradi ugodja, malo zaradi sušenja, malo zaradi srbenja. Tako še dodatno vnašajo umazanijo na dlako. Zaželeno je, da psa na dopustu vsaj nekajkrat stuširamo s sladko vodo, da preprečimo srbenja in razjede. Pa tudi dlaka bo lepša, mehka in voljna. Psa je dobro po kopanju obrisati z (njegovo) brisačo, tako bo tudi prej suh. Prav tako njegova ušesa. Skrbno mu prečešimo dlako in ga tudi na dopustu redno krtačimo. S tem mu bomo odstranili odmrlo dlako, umazanijo, razne borove iglice, dlako prezračili, pa še mnogo lepši bo počesan in ne kak skuštran potepuh. Negovan pes pri ljudeh spodbudi prijaznejše odzive, na kar je potrebno tudi gledati, ko se odpravljamo na dopust. Zaradi toplejše klime, se bo pes verjetno prve dni izdatneje golil, zato tudi apartma redno čistite in pometajte za psom
• Pasja zabava naj bo tudi nam v veselje. S seboj vzemite njegove priljubljene igračke, kako stvar za glodanje,da se bo z njimi zaposlil. Če radi tečete, pojdite tečt s psom, hvaležen vam bo, še posebej v hladnejših urah. Ima rad žogice, palice? Mečite mu jih v morje, z veseljem jih bo prinašal. Nekateri psi obožujejo skakanje v vodo – pazite le, da ne bo pri tem koga nehote poškodoval. Otroci so velikokrat super družba, pes bo užival v žoganju, plavanju, sodeloval pri gradnji in podiranju peščenih gradov, lovil žogico pri beach volleyu, opazoval rakce in ribe v vodi ter se podil za njimi, pomagal otrokom nabirati školjke,…pa tudi spal ob vas, ko boste brali knjigo. Ne pozabite, da je utrujen pes priden pes – če bo imel dovolj aktivnosti, bo tudi njega sonce, morje in zrak utrudilo, da bo kasneje mirno počival in spal.
• Senca je za psa nujna. Pes se hitreje pregreje kot človek, pri čemer je problem tudi njegova podlanka (spodnja dlaka). Če je mokra in se ne posuši, ker pes leži, se lahko ustvari toplotni ščit, ki zadržuje toploto na notranji strani, ob telesu. Pes se lahko pregreje, doživi toplotni udar, pade v šok,… Zato psa brišimo, naj ga posuši veter med igrami na plaži. Obvezno pa mu moramo omogočiti senco (drevesno, senčnik, šotorček za plažo,…), kamor se lahko umakne in počiva. In ne pozabite na vodo zanj, srednje velik pes potrebuje vsaj dva litra vode dnevno.
• Pasja oprema je prav tako del potovalne prtljage, kot človeška, včasih se je nabere kar veliko, upoštevajmo to pri pakiranju. S seboj vzemite ovratnico z obeskom z imenom ali telefonsko številko za primer, da se pes izgubi, en ali dva različno dolga povodca, vrečke za iztrebke, krtačo, dovolj pasjih brisač, pasje ležišče, kako rjuho, pasjo lekarno, igračke, senčnik, hrano in priboljške, pasje skledice za hrano in vodo, pa tudi plastenko z vodo za na plažo.. Morda tudi nagobčnik, če to zahtevajo lokalni predpisi za sprehajanje.
  
• Če gre pes prvič z vami na dopust, se mu prve dni bolj posvetite in pazite, da bo imel dobre prve izkušnje. Če nimate vodne pasme psov (prinašalci, labradorci, španjeli), ki v vodi neizmerno uživajo in imajo celo plavalno kožico med prsti, jih ne silite v vodo, če tega sami ne želijo, nekateri se namreč bojijo širjave morja. Postopoma psa zvabite v vodo, najprej plitko, kjer bo z veseljem stopical in tekal. Naj se sam ojunači, da bo plaval za vami, zato ga ne mečite v vodo, češ, saj bo že znal plavati. Res, da vse živali znajo plavati, vendar vsem to ni v veselje. Pes se lahko tako prestraši, da mu to le povzročilo frustracije in ne bo užival. Tudi slanost ga bo gotovo presenetila, hitro se bo naučil, da se morske vode ne pije za žejo.
• Kot veste, psa nikoli ne puščamo samega v avtomobilu, niti za kratek čas. Pločevina se izredno hitro segreje, psi pa še težje kot ljudje prenašajo vročino. Zadošča lahko le nekaj minut, da se pes pregreje in celo umre.
• S psom smo na prostem, če se le da, ob hladnejših urah dneva, zjutraj in popoldne ter zvečer. Takrat pojdimo na sprehod, na kopanje, se z njim poigrajmo, oba bosta uživala, pa še manj ljudi bosta srečala.
• Z vožnjo s čolnom večina psov nima težav. Če se boste odpravili v sosednji zaliv kar po morju ali na ribolov, bo to prav vesela dogodivščina, pazite le, da se bo pes počutil varno (da ni prehudega valovanja in premetavanja, ki tudi psu lahko povzroči slabost). Pes se naj ne nagiba preveč preko roba, da ne pade v vodo. Potrenirajte že prej, kako boste v tem primeru spravili psa nazaj v čoln. Nekateri nadenejo psom tudi rešilne pasje jopiče in / ali oprtnico, da ga lažje zagrabijo. Ovratnica se lahko namreč v vodi raztegne in sname, pa tudi psa boste težje za njo potegnili iz vode. Če je pretesna, ga zadrgnete, če prerahla, zdrsne skozi.
  

V obzir je dobro vzeti tudi dejstvo, da je pes izredno prilagodljivo bitje, ki prenese marsikaj, samo, da bi bil ob svojem gospodarju. Tudi dolga vožnja, višje temperature, malce strožji režim sprehajanja in igranja, zanj ni pretežko, samo, da gre lahko na izlet s svojim krdelom.

Tudi psi rabijo počitnice.