Plavati ali NE plavati?!

Žal je pač tako, da nesreča nikoli ne počiva. Niti na dopustu, niti v nedeljo ali pa za praznike. To se je pokazalo tudi na »novega leta dan« 2018, ko sta se v bližini Reke, točneje na plaži pod hotelom Jadran na Pećinah, sredi dneva v ponovoletnem kopanju utopila dva domačina. Strašni nesreči je botrovala predvsem slaba presoja 15-ih sodelujočih na tradicionalnem opoldanskem prvojanuarskem kopanju v morju. Moški so namreč kljub opozorilom hotelskega osebja ignorirali moč juga in morja. Kljub izrednim naporom izkušenih gasilcev, ki so hitro prihiteli na pomoč utapljajočim v visokih valovih, jim je z reševanjem iz vode in kasnejšo reanimacijo uspeli rešiti le enega nesrečnika.

To je pa le ena izmed kratkih zgodb, ki pa bi nas vsekakor morale naučiti, da nikakor ne smemo podcenjevati naravnih sil. Kakorkoli se nam zdi, da je človek superiorno bitje, je v primerjavi s strašnimi silami narave na koncu vendarle le nemočna žrtev. Zatorej bodite še posebej previdni, ko vidite, da se na morju »dvigujejo valovi in veter«. Ne bodite junak-bedak, varnost mora biti zmeraj na prvem mestu vsakega razmišljanja.

Po podatkih hrvaških reševalcev iz vode (uradno: Služba spašavanja života na vodi) se največ nesreč na morju zgodi prav zaradi (pogostokrat nerazumnega) ljudskega obnašanja, vedenja. Silvana Radovanović, vodja hrvaških reševalcev iz vode razloži, da govorimo največkrat o naslednjih vzrokih: turist je zelo slab plavalec, kopalec se je v morje odpravi pijan (v zelo alkoholiziranem stanju), razlika med telesno temperaturo in temperature je bila prevelika, turist je neprevidno skočil  v morje (ob tem zadel v skalo in postal invalid – paraplegik ali celo tetraplegik), kopalec plava predaleč (izven označenih območij) ter hkrati precenjuje svoje fizične sposobnosti (tam daleč nastopijo še druge nevarnosti, plovila, ki nas lahko povozijo, močno poškodujejo). Ni še konec. Ko se plavalec začne utapljati ugotovimo, da je ga je izdala tudi psiha, paniki namreč nikakor ni mesto v morju.

Da pa ne bi prihajalo do »t. i. naključnih utopitev«, pa se je vendarle pametno držati naslednjih navodil oz. priporočil.
1. Če se na morju sprašujete ali je zaradi visokega valovanja takrat sploh varno plavati, je odgovor: NE. Bodite pametni, ne izzivajte nesreče.
2. V vodo nikoli ne vstopimo nenadno, neposredno po večjem obroku. Bolje je počakati vsaj uro ali dve.
3. Pijane ali alkoholizirane osebe nimajo kaj početi v morju. Če ne morejo normalno stati ali hoditi, mislite, da jim bo šlo bolje pri plavanju?
4. Povedali smo že enkrat, poudarili bomo še enkrat. Pomembno je, da ne precenjujemo svojih sposobnosti. Pozabite na svoj ego. Ne precenjujte svojih športnih moči, raje se odločite za tečaj pravilnih tehnik plavanja in šele takrat pokažite, česa ste se naučili. In hkrati naj plavalec ne podcenjuje moči narave. Smo že omenili močne morske tokove?

5. Kopalcem zmeraj priporočamo, da ne plavajo sami, še posebej, če ne čofotajo blizu obale, plaže.
6. Zaradi varnosti prvič vedno skočimo na noge. Zakaj bi si polomili glavo, zlomili hrbtenico? Saj nočete preostanka življenja preživeti na invalidskem vozičku?
7. Ob nenadnem poslabšanju vremena gremo čim prej iz vode, saj so med neurjem mogoči tudi udari strele, poleg tega se bodo v trenutku pojavili valovi, ki jim ne bomo več kos. Mnogi trmasti ne poslušajo dobronamernih nasvetov, potem pa jih obiskujemo v bolnišnici …
8. Pri nekaterih kroničnih boleznih, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja ter imunska pomanjkljivost, bodimo previdni in upoštevajmo navodila zdravnika. Resneje bolni plavalci naj se – če je to le mogoče – držijo pravila, da ne hodijo plavat sami.

9. Ste že slišali kakšne zgodbe o »skrajno težkem reševanju neprevidnežev na plastičnih napihljivih blazinah, ki jih je odneslo na odprto morje«? No, te zgodbe niso (poudarjam – NISO) izmišljene. Prosim, da vsi tisti, ki radi uživate na teh blazinah, smrčite na plaži, ne pa da z njimi »jadrate po Jadranu«.
10. V času »divjanja morja« se izogibajte njegovi neposredni bližini. Skorajda ni reševalca, ki bi vas bi lahko rešil, če boste s kakšne skale padli v zares razburkano morje. Tudi tisti, ki radi fotografirate razpenjeno morje … Ste pomislili na možnost, da vas zajame kakšen večji val in potegne v globoko morje?
11. Še strožja pravila morajo veljati, če so okrog nas otroci. Spremljajte njihovo gibanje, še posebej, če so majhni, nebogljeni. In zavedajte se, da se lahko otrok utopi tudi v zelo plitvi vodi. Bonia Miljavac, dr. med., spec. higiene, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je za časopis Delo povedala tudi naslednje: »Noben pripomoček za plavanje ne more nadomestiti dobrega nadzora odrasle osebe, ki je zmožna v kritičnem trenutku priskočiti na pomoč, saj se okoliščine v naravi lahko nenadoma spremenijo.« Ste s svojim otrokom sploh kdaj govorili o podobnih morebitnih težavah?

12. Če ste neplavalec, se v globoko vodo nikoli ne odpravite z zračnimi blazinami ali pa napihljivimi plavalnimi pripomočki. Bodite v plitvini, tam, kjer še lahko z nogami dosežete dno morja.
13. Če imate v vodi težave, poskusite čim prej koga priklicati na pomoč. »Plavajte hrbtno« in z eno roko »kličite, mahajte, zahtevajte pomoč«. Ne bodite panični. Panika je velik sovražnik vsakega plavalca pa tudi reševalca. Če je v bližini reševalec prepustite reševanje njemu, saj je zagotovo bolje usposobljen za reševanje kot vi sami.

Slovenska policija nam v svojem prispevku, ki ga bomo (že zaradi življenjsko pomembne teme z njihove spletne strani skopirali dobesedno) razloži, da prvo pomoč pri utopitvah sestavljata dva dela: reševanje iz vode in oživljanje po rešitvi iz vode. Poglejmo natančno in zbrano.

Reševanje iz vode

Reševanje je treba dobro, a hitro premisliti. Reševalec mora ostati miren in zbran. Znati mora razumno gospodariti s svojimi močmi, posebno če pride v nevarnost tudi sam.

Utapljajočega poskušajte najprej reševati s kopnega – ponudite mu palico, vrzite mu vrv, konec obleke, desko, žogo ali podobno. Le če to ni mogoče, skočite v vodo.

Pred reševanjem slecite obleko in sezujte čevlje.

Potapljajočemu se vedno približajte od zadaj, nikoli od spredaj.

Kdor ni telesno primerno močan, naj začne z reševanjem šele, ko se utapljajoči utrudi.

Če ne morete rešiti, vedite: manjše zlo je ena smrt kakor dve.

Če vam rešitev uspe, takoj začnite z oživljanjem. Nemudoma pokličite zdravnika in odstranite vse nadležneže.

Le zdravnik lahko ugotovi smrt.

Pri množičnih nesrečah poskušajte reševati le posameznike. V gneči je reševanje brezupno.

Ko ste utopljenca spravili k zavesti, čim prej obvestite nujno medicinsko pomoč.

Vadite reševalne in osvobodilne prijeme.

Pri oživljanju utopljenca veljajo danes naslednja pravila:

Če je le mogoče, naj reševalec začne umetno dihanje z usti že v vodi, ko začuti tla pod nogami.

Brž ko je utopljenec na suhem, ga je treba sleči do bokov. Na vsak način mu odpnite ovratnik in zrahljajte pas. Kadar opazite ovire v zgornjih dihalih, naglo odstranite iz utopljenčevega nosa, ust in žrela blato, pesek ali alge, prav tako tudi zobno protezo. Na možnost tujkov morate pomislite, kadar čutite pri vpihavanju v dihalnih poteh odpor.

Ne zamujajte se s poskusi odstranjevanja vode iz pljuč in drobnih sapnic. Voda iz nosa, ust, žrela, sapnika in večjih sapnic bo odtekla, če le za trenutek dvignete utopljenca v pasu tako, da glava z oprsjem visi navzdol.

Položite utopljenca na hrbet, sprostite dihalno pot in takoj začnite z umetnim dihanjem usta na usta pri odraslih in usta na usta in nos pri otrocih.

Če utopljenec ne kaže znakov življenja, je treba hkrati z umetnim dihanjem začeti tudi z zunanjo masažo srca.

Če srce ne začne ponovno biti in če utopljenec ne začne sam dihati, ga je treba oživljati z umetnim dihanjem in zunanjo masažo srca, dokler ne kaže znakov življenja, dokler ne pride služba nujne medicinske pomoči oziroma dokler nismo povsem izčrpani. Prej sme prekiniti oživljanje le zdravnik.

Postopek oživljanja: izvedemo pet začetnih umetnih vpihov, nato nadaljujemo z masažo srca in umetnim dihanjem v razmerju 30 : 2. Po eni minuti oživljanja pokličemo številko 112 in nadaljujemo z masažo srca in umetnim dihanjem.

Utopljenca, ki se je zavedel, oblecite ali zavijte v suho obleko ali odejo, ker je izgubil mnogo toplote. Utopljenca skrbno opazujte.

Na to pazite tudi med prevozom v bolnišnico! Nevarnost za utopljenca namreč še ni minila: dihanje lahko nenadoma zopet preneha. Zato ga vestno opazujte, dokler ga ne oddate zdravniku ali v bolnišnico.

Vsakdo, ki se je utapljal in pri tem vdihnil nekaj vode, sodi v bolnišnico, čeprav ga ni bilo treba oživljati. Možni so namreč hudi pljučni zapleti.

Na organiziranih kopališčih utopitev tako rekoč ni več ali pa je njihov vzrok bolezen (infarkt, epileptični napad) ali precenjevanje telesnih sposobnosti.