Compare Listings

Oto(č)ka Drvenik + slavna Plava laguna

Drvenik Veli in Drvenik Mali sta “otočić” in “mali otočić”

Drvenik Veli in Drvenik Mali (med domačini znan kot Ploča) sta čudovita majhna otoka v srednji Dalmaciji. Drvenik Veli, še posebej pa Drvenik Mali, sta zelo redko poseljena, infrastruktura je – posledično – dokaj šibka, zato pa redke turiste pričaka neokrnjena, od vseh obiskovalcev hvaljena, čudovita narava. V tem prispevku bomo nekaj dodatnih stavkov namenili tudi neverjetni Plavi laguni v sidrišču Krknjaši. Dopustniki, pridružite se nam, plujemo v smeri Drvenik Veli, Drvenik Mali.

Drvenik Veli in Drvenik Mali sta “otočić” in “mali otočić”

Drvenik Veli in Drvenik Mali sta skorajda čarobna otoka v bližini »podcenjene« Marine (upam, da tudi mi temu kraju kmalu namenimo daljši prispevek) in nam – seveda – bolj znanega mesteca Trogir, katerega staro jedro se je popolnoma zasluženo znašlo na zelo cenjenem Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Iz Trogirja na oba »drveniška otoška bisera« pluje trajekt Jadrolinije zelo pogosto (vožnja traja le slabo uro), nekoliko redkeje pa do otočkov Drvenik Veli in Drvenik Mali zapluje trajekt iz velikega Splita, ki »gospodari v oboževani Dalmaciji«.

Oba otoka imata eno »nekoliko večje« naselje: to sta kraj Drvenik Veliki na otoku Drvenik Veli in zaselek Borak Luka na otočku Drvenik Mali. Kakor smo že poudarili v samem naslovu, otoka nista velika in čeprav je otok Drvenik Veli nekoliko večji od otočka Drvenik Mali (kar je razvidno in popolnoma logično iz samega poimenovanja obeh »drveniških otokov«), je oba še vedno mogoče raziskati kar peš, najlažje pa to – seveda – naredimo s kakšnim manjšim plovilom, npr. čolnom.

Oba otoka, Drvenik Veli in Drvenik Mali, zaznamujejo razčlenjena obala, nedotaknjena narava, številne prodnate in peščene plaže, skriti in majhni zalivčki ter spokojno in zmeraj bolj cenjeno bogastvo miru in tišine.

Na obeh otokih se – če smo le dovolj hitri pri rezervacijah – zagotovo najde dovolj počitniških hišic in apartmajev za prenočitev v času naših počitnic ter pa tudi nekoliko bolj razkošnih vil, ki se prav bahajo z oddaljenostjo od urbane civilizacije. Seveda boste na obeh otokih našli tudi nekaj trgovin, vendar ne pričakujte razkošja in zares velike izbire živil, tudi restavracije na obeh »otokih Drvenik« lahko preštejemo le s prsti na eni roki.

Oba otoka, zlasti Drvenik Mali, nista dobro poznana turistom, lahko bi celo rekli, da so tukaj tuji turisti dokaj redki. Tudi Hrvatom, razen morda tistim iz bližnjega Segeta, Marine, Trogirja in Splita, otoka Drvenik Veli in Drvenik Mali nista v »dopustniškem fokusu«.

Ob stalno in redko naseljenih domačinih nočitvene kapacitete večinoma zasedajo njihovo sorodniki, prijatelji in znanci. Vsaj takšen je občutek, zlahka pa ga potrdi že kratek pogovor z naključnim otoškim prebivalcem. Kljub temu si danes ljudje na otokoma Drvenik Veli in Drvenik Mali večinoma denarja prislužijo s turizmom, sledita ribištvo in kmetijstvo (oljke – zelo cenjeno oljčno olje – in rožiči, ki so naravni nadomestek za čokolado).

Otok Drvenik Veli

Drvenik Veli je prijeten, simpatičen otok v širšem akvatoriju Splita. Nahaja se severozahodno od otoka Šolte, od njega ga deli le Šoltanski kanal. Največje naselje na tem otoku se imenuje Drvenik Veliki, ki upravno spada pod mesto Trogir, ki pa je del Splitsko-dalmatinske županije. Otok Drvenik Veli Drveniški kanal na severu ločuje od kopnega, kanal Drveniška vrata na zahodu pa od »bratskega otočka« Drvenik Mali.

Verjeli ali ne, površina otoka Drvenik Veli je le 11,69 kvadratnega kilometra, samo pičlih 23,885 kilometra pa je dolga obala otoka. Planinarili na Drveniku Velem ravno ne bomo, saj ima najvišji vrh otoka – imenuje se Buhalj – le 178 metrov nadmorske višine, leži pa na vzhodnem delu otoka.

Otok Drvenik Veli obkrožajo manjši otočki Krknjaš Mali in Veli, Mačaknar in Orud, pa seveda tudi Drvenik Mali. Obala velikega Drvenika je zelo členovita s številnimi zalivi, ki se končujejo s peščenimi plažami. Največji zalivi otoka Drvenik Veli so: Solinska, luka Drvenik, Mala luka in Krknjaš (tam se skriva tudi legendarna Plava laguna; več besed o njej pa nekoliko kasneje).

Uradno, vsaj tako trdi hrvaški statistični urad, ima otok Drvenik Veli le nekaj čez 150 prebivalcev, ki so tukaj prijavljeni »za stalno«. V začetku dvajsetega stoletja je na otoku živelo čez 500 ljudi, toda zaradi slabega gospodarskega razvoja otoka se je, predvsem po drugi svetovni vojni, pričelo stalno prebivalstvo na otoku zelo zmanjševati. Leta 1991, ko je bil izveden popis, je živelo na Drveniku Velem le še 107 prebivalcev. Ker je takrat stalo čez 400 hiš, lahko zlahka izračunamo, da je imel »skorajda vsak prebivalec otoka na voljo kar 4 hiše«. Noro, kajne? 🙂

Prvi sledovi naselitve na otok Drvenik Veli sicer segajo v petnajsto stoletje, v trinajstem stoletju pa se otok omenja z imenoma Gerona ali Giruan (iz tega izhaja italijansko ime Zirona ali Grande Zirona). Hrvaška enciklopedija navaja, da naj bi bili prvi prebivalci otoka Drvenik Veli predvsem begunci iz Vinišća (otoku najbližji kraj na celini), ki so sem pribežali pred krvoločnimi Turki. Po nekaterih virih naj bi otok Drvenik Veli večinoma poselili priseljenci iz Drvenika (južno od Makarske), zato – baje – tudi takšno ime otoka.

Portal enavtika.si je o zgodovini otoka Drvenik Veli zapisal: »Leta 1521 je bil opravljen prvi popis otoka. Na njem je takrat živelo 26 družin. Lastnik zemlje na otoku je bila trogirska občina. Družine so se večinoma ukvarjale s poljedelstvom. Najemnino za zemljo so plačevali v naturalijah. Načeloma je to znašalo 1/6 ali pa 1/7 pridelka. Na poljih so pridelovali predvsem žitarice. Zaradi možnosti izvoza olja in vina so vedno na več polj nasadili oljke in vinsko trto.

Sčasoma se je močno razvila tudi živinoreja. Posamezne družine so imele v lasti tudi po 50 koz in več. V začetku 17. stoletja so domačini postavili prvi mlin za mletje oliv. Prav tako je bila v tem stoletju izdana prva knjiga z otoka, ki so jo natisnili v Rimu. Leta 1705 je bil na Drveniku Velem izveden popis prebivalstva. Na njem je stalno prebivalo 126 ljudi. Domačini so se z ribolovom začeli ukvarjati šele v začetku 18. stoletja. Z gospodarskim razvojem otoka, se je večalo tudi prebivalstvo. V začetku 19. stoletja je na njem stalno prebivalo kar 570 prebivalcev«.

Ne mislite, da Drvenik Veli, razen narave in – seveda – plaž v zalivčkih, nima kaj za pokazati. Otok Drvenik Veli vendarle krasi nekoliko manjših (turističnih) znamenitosti, od najlepših in najpomembnejših pa bi zagotovo najprej izpostavila cerkev sv. Jurija iz leta 1500. Ta cerkev je polna oltarjev, ki so stari že več kot 400 let.

Poleg glavne otoške cerkve sta omembe vredni še dve veličastni in zanimivi poletni, počitniški hiši (rezidenci) slavnih družin Tironi in Moretti iz šestnajstega stoletja. Ko se boste potikali po otoku »velikega Drvenika« boste naleteli na številne kamnite kapelice, kraška pokrajina pa vam bo še dodatno dočarala pridih Dalmacije in Jadrana.

Zagotovo je vreden ogleda tudi spomenik »Majka domovina« (Mati domovina) kiparja Anteja Kostovića, ki je bil Meštrovićev učenec. Zanimivo, je da originalni spomenik Majka domovina nastal med drugo svetovno vojno, v Egiptu, v begunskem taborišču El Shatt, v katerem je vsaj dobri dve leti bivalo preko 30 tisoč Dalmatincev. Tudi akademski kipar Ante Kostović, domačin iz otoka Drvenik Veli (po vojni je živel v Punatu na Krku), je bil namreč med vojnimi begunci, ki so v Sinajsko puščavo, tja ob Sueški kanal, pribežali pred zločinskim nacističnim terorjem.

Upoštevajte, da je Drvenik Veliki edino naselje na otoku, ki se ponaša s trgovino, restavracijo in pošto hkrati. Seveda je v kraju Drvenik Veliki zgrajena tudi »marina« (luka), ki nudi varno zavetje manjšim, pa tudi nekoliko večjim plovilom. Otok je odličen predvsem za tiste turiste, v katerih se pretaka pustolovska kri, saj lahko neizmerno uživate v pohajkovanju, kolesarjenju, šnorkljanju, ribolovu, plavanju itd.

Otoček Drvenik Mali oz. Ploča

Kot že pove samo ime, je otoček Drvenik Mali od otoka s podobnim imenom, Drvenik Veli, manjši. Drvenik Mali, ki ga domačini, ker spominja na kamnito ploščo sredi morja, ljubkovalno imenujejo Ploča, je od svojega »večjega brata« mnogo manjši, približno trikrat manjši. Površina otoka Drvenik Mali meri 3,42 kvadratnega kilometra, dolžina obalnega pasu Ploče je 12,024 kilometra, najvišja točka manjšega Drvenika pa je Glavica (79 metrov nadmorske višine).

Drvenik Mali se nahaja približno 2 kilometra zahodno od svojega večjega brata, prostran kanal, ki ločuje otok Drvenik Veli od otočka Drvenik Mali, se imenuje Drvenička vrata. Jadralci in ostali »pomorščaki«, pozor, tam lahko ob rahli nepazljivosti naletite na majhen otoček, ki nosi naziv Malta.

Wikipedija navaja, da na otoku Drvenik Mali prebiva le 60 stalnih prebivalcev (iz statističnega preštevanja leta 2001). Ljudje živijo predvsem v naselju Mali Drvenik, ki ga sestavlja pet zaselkov Borak (luka), Dolića, Kuknare (Prigomila), Petomovara i Vele Rine.

Na slovenskem portalu emorje.com so o otoku Drvenik Mali med drugim zapisali: »Četudi je otok oddaljen le 10 navtičnih milj jugozahodno od Trogirja, Drvenik Mali živi po svojih manirah in navadah. Ploča je še vedno brez vodovoda in kanalizacije.

Otok je bil nekoč samooskrben. Daleč naokoli so bili poznani njegovi ribiči, ljudje še danes posedajo v sencah krošenj rožičev, ki so hranili generacije. Iz rožičev so mleli moko, iz nje pekli kruh in pecivo, namakali so jih v žganje ali pa jih jedli kot energijsko hrano pri delu na polju. Polja so bila očiščena, bogato so rodila, suhozidi so ščitili rodovitno zemljo pred odnašanjem vetra, oljčni nasadi pa še danes prinašajo pomemben zaslužek, saj drveniško deviško oljčno olje slovi daleč po Dalmaciji kot eno najboljših«.

Čeprav je majhen, otok Drvenik Mali ponuja svojim gostom številne možnosti, predvsem tukaj mislimo na športne aktivnosti. Otok ima veliko privlačnih prodnatih in peščenih plaž ter zalivov, ki jih obdaja kristalno čisto morje. V peščenem zalivu Vela Rina se nahaja tudi restavracija, ki ponuja svežo morsko hrano. Na zahodni strani otoka Drvenika Mali najdemo čudovito, manjšo plažo z imenom Mala Rina.

Otoček Drvenik Mali je še večja, naravna in mirna oaza kot Drvenik Veli, saj za razliko od Drvenika Velega na otoku Drvenik Mali avtomobili niso dovoljeni. Na tem malem kosu zemlje, ki ga obdaja morje, je le ena, nekaj sto metrov dolga, asfaltirana cesta. Torej je Drvenik Mali brez prometa, krasijo ga predvsem kristalno čisto morje, tišina in mir. Skratka, izpolnjeni so vsi pogoji, da se vsaj za kratek čas »popolnoma sprostimo, odklopimo od vseh težav« ter spoznamo Dalmacijo, kot je »nekoč bila«.

Kot zanimivost dodajmo, da si lahko v pristaniškem naselju Borak ogledamo cerkev Gospa – Zvizda mora (v obliki zvezde), ki je bila obnovljena leta 2014. Če se boste na otoku Drvenik Mali znašli avgusta, obvezno obiščite »ribiško fešto«, ki ima prav tako naziv »Zvizda mora«, saj je to tudi turistični dogodek, ki je zagotovo že prestopil ozke lokalne okvirje.

Plaža Plava laguna v sidrišču Krknjaši

Plažo Plava laguna, Blue Lagoon (po angleško, mnogi poznate tudi istoimenski film, iz leta 1980, v katerem je zaslovela lepotička Brooke Shields) najdemo na vzhodnem delu otoka Drvenik Veli, omejujeta pa jo še mini otočka Krknjaš Veli in Krknjaš Mali (zaradi tega hrvaško plažo Plava laguna nekateri imenujejo tudi plaža Krknjaš ali plaža Krknjaši).

Kakor smo že omenjali, imata opisana otoka številne lepe plaže, toda Plava laguna je izrazita dodatna turistična znamenitost. Prodnata plaža Plava laguna je izredno lepa, zaradi tega tudi izjemno priljubljena in slavna. V poletnih mesecih se na plaži Plava laguna zbere lepo število gostov iz okoliških apartmajev, dnevno pa jo, s številnimi čolni, jadrnicami, jahtami in turističnimi ladjicami, obiščejo tudi številni obiskovalci iz »bližnjih in nekoliko bolj oddaljenih turističnih destinacij«.

Na spletni strani chartercroatia.net so o plaži Plava laguna zapisali tako: »Zaliv Krknjaši na otoku Drvenik Veli, obdan z otokoma Veli Krknjaš in Mali Krknjaš, je prava tropska laguna, ki jo lahko vidimo le na razglednicah. Zaliv se nahaja v bližini kopnega, a je kilometre stran od masovnosti današnjega turizma. Čudovite prodnate plaže in plitvo peščeno dno je pravi tropski raj našega morja, zaliv pa je znan pomorcem, ki radi križarijo po teh neokrnjenih jadranskih vodah in uživajo na samotnih plažah«.

Tudi spletni »booking« velikan, apartmanija.hr, o Plavi laguni piše v presežnikih: »Modra laguna s plažo Krknjaši je košček nedotaknjene sredozemske narave, vtisnjene v grobe srebrne kamne dalmatinskega krasa. Čeprav se na prvi pogled morda zdi negostoljubna, je plaža pravzaprav krotka s plitkimi vhodi v kristalno čisto morje. Zaradi divjega videza na plaži ni nikoli preveč gneče.

Tukaj ste dokaj varni, zlahka se prepustite čarobnosti vetriča in morja. V Plavi laguni boste našli tudi nekaj restavracij, ki ponujajo okusno hrano iz svežih rib in hrustljave zelenjave, začinjene z domačim olivnim oljem. Najlažji dostop do plaže Krknjaši je s čolnom, a tudi kratek sprehod od vasice na drugi strani otoka, čez hrib skozi aromatično mediteransko vegetacijo, ni zahteven za tiste, ki znajo uživati ​​v čarih dalmatinskih otokov«.

Zagotovo lahko rečemo, da ima zaliv, ki »neuspešno skriva slavno plažo Plava laguna«, kristalno čisto Jadransko morje, ki se preliva v neverjetnih barvah. Jadransko morje v trikotniku treh otočkov je zelo toplo, izjemno čisto, zelo mirno, s primerno globino za sidranje plovil. Zaliv Krknjaši skriva tudi (še neraziskano) arheološko najdišče, tukaj je torej tudi lokacija naravne dediščine, podmorje zaliva je pod zaščito ekološke mreže Natura.

Plaža Plava laguna je kar dolga in dokaj raznolika. Ponekod je plaža v naravni senci dreves, drugod pa jo sončni žarki oblivajo ves dan, s seboj je pametno vzeti vsaj senčnik. Sicer pa ob plaži raste (urejen) gozdiček, kamor se lahko skrije vsak, ki ne »mara lastnega praženja na žgočem soncu«. Gostinska objekta Konoba Krknjaši in restavracija Mali Škoj na plaži Plava laguna samozavestno ponujata različne osvežilne pijače in odlične dalmatinske jedi.

Kaj povedati za zaključek tega prispevka? Konec koncev, katerikoli otok Drvenik, pa naj bo to večji ali manjši, boste izbrali, se ne boste zmotili. Oba otoka sta resnično posebna, imata čudovite plaže in turistom, v prvi vrsti, nedvomno zagotavljata predvsem izjemen mir in spokoj, za razliko od mnogih drugih, veliko večjih otokov na Jadranu.

Drvenik Veli je otok z morda več turistov in nekoliko bolj znan in obiskan, vendar to ne pomeni, da je lepši ali boljši od svojega manjšega brata. Mogoče oz. verjetno bi bilo najbolje obiskati kar oba oto(č)ka in se na lastne oči prepričati o njuni lepoti in čarobnosti, ki ju ponujata.

Najem čolna in raziskovanje obeh otokov z vožnjo ob obali je morda najboljša možnost, vendar zagotovo ne edina. Izberete pa lahko tudi trajekt, potem pa pot pod noge, peš ali s kolesom, na Drveniku Velem se lahko uporablja tudi avto. Katerokoli prevozno sredstvo  boste izbrali, pa vedite, da se boste po dopustniškem bivanju na otokoma Drvenik skorajda zagotovo počutili ekstremno sproščeni in spočiti.

Ps. Fotografije (v naključnem vrstnem redu): TZ Trogir, nekaj fotografij pa je, s tekstom vred, prispevala tudi naša hrvaška sodelavka Valentina Vučičić (www.kookylovestotravel.com).

Sorodni članki

Njivice, živahen turističen kraj

Njivice so ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na otoku Krku. Njivice so bile nekoč, v preteklih stoletjih, le majhna in dokaj nepoznana ribiška vas, ki pa je danes postala zelo prepoznavna počitniška destinacija. Njivice svoje goste privabljajo predvsem z blago klimo, čistim morjem, lepimi plažami in bogato vegetacijo.

Nadaljujte z branjem

Omišalj, kraj neodkritih lepot

Omišalj je eden izmed najstarejših krajev na otoku Krku. Njegovo zgodovinsko, staro jedro je bilo zgrajeno na 82 metrov visoki steni, na severozahodni strani otoka Krka.

Nadaljujte z branjem

Baška, južna zvezda otoka Krka

Temeljni kamni turistične Baške so: Vela plaža, pa tudi še nekaj deset drugih prekrasnih baških plaž, znamenita Baška plošča v cerkvi svete Lucije v Jurandvoru in Baška pot glagolice, sprehajališče do Lune in nazaj ter številne druge športne aktivnosti v naravi, zabave polna glasbena Črna ovca, svetovno redki suhozidni mrgari za ovce, svetišče Matere Božje na Gorici, otok Prvić (največji nenaseljen otok na Jadranu), Suha Ričina ali Vela Rika - edini stalni vodotok na vseh jadranskih otokih, muzej, akvarij in domače gastronomske dobrote. Posledica: morje zadovoljnih turistov iz vseh koncev sveta.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.