Compare Listings

Skrivnosti narave na Dugem otoku

Dugi otok je pravi raj

Otok, ki se zdi nepomemben med vsemi otoki, ki se bohotijo po Jadranu, je nekaj posebnega. Obdan je s številnimi lepimi, čudovitimi zalivčki. Objemajo ga plaže, ki jih krasijo borovi gozdički in kristalno čisto morje. Narava je bila temu otoku resnično naklonjena.

Skrivnosti narave na Dugem otoku

Dugi otok je po svoji velikosti sedmi največji otok hrvaške obale. Na otoku najdemo 12 večjih in manjših naselij (Božava, Sali, Zaglav, Žman, Luka, Savar, Brbinj, Dragove, Zverinac, Soline, Verunić, Veli rat), kjer živi okoli 1500 prebivalcev. Največje in najpomembnejše je ribiško naselje Sali, ki je občinsko, kulturno in administrativno središče otoka. Ima pa tudi manjše pristanišče. Vsako naselje na otoku ima svojega zaščitnika, prav tako imajo svoje prireditve in običaje.

Najbolj zanan zaliva sta Sakarun in Telašćica. Zaliv Sakarun, plaža polna belega peska ter borovega gozda je mesto uživanja.

Ponos otoka je svetilnik na severozahodni strani ter naravni park Telašćica na jugovzhodu. Telašćica je znana tudi po največjem naravnem pristanišču v Jadranu.

Telaščica, foto HTZ in Ivo Pervan

Otok je zanimiv zaradi svoje kraške strukture, saj na njem najdemo veliko kraških dolin in polj: Velo jezero, Arnjevo polje, Mir polje, Skrajnje polje, Sridnje polje, Glavočevo polje, Malo jezero, Dugo polje in potopljeno Slano jezero. Ta kraška struktura ponuja na tem otoku še eno posebnost. To je jama Strašna peć. »Strašna peć« je turistična, ekološka in zgodovinska zanimiva turistična točka, ki je bila nekaj časa pozabljena, a je z odprtjem leta 2006 ponovno oživela. V notranjosti jame se nahajajo jamski okrasi, stolpi, pisane dvorane, kolonije netopirjev,…. Jamo »Strašna peć« na Dugem otoku so leta 1904 obiskali avstrijski car Franjo Josip, angleški princ Edward VIII in gospodična Wallis Simpson. Jama izžareva harmonijo in v skladu z modrino Jadranskega morja in otočne pokrajine ponuja nepozabno doživetje.

Najvišji vrh je Vela straža, visok 338 metrov. V zimskih mesecih je obilo dežja in nekatera polja celo poplavi, zato so tla tam rodovitna in na poljih uspevajo žitarice in zelenjava. Na otoku pa ni izvira pitne vode. Na otoku je ribištvo razvito že iz prazgodovine, še posebno v zalivu Telašćica. Znano je tudi, da v tem predelu, v slanem jezeru (Jezero Mir) lovijo jegulje.

Na Dugem otoku najdeni arheološki ostanki pričajo o poselitvi že v mlajši kameni dobi ter času Ilirov in Rimljanov. Dugi otok je prvič omenjen v sredini 10 st. iz strani bizantinskega carja Konstantina Porfirogeneta, ki ga v svojem delu ˝ De administrando imperio˝ navaja pod imenom Pizuh. V začetku 11 st. otok imenuje Insula Tilagus. Omenjeni naziv je ohranjen v imenu zaliva – danes parka narave Telašćica. Ime Dugi otok zasledimo prvič v glagolskem zapisu iz leta 1460.

Jama Golubinka. Foto: HTZ in Aleksandar Gospić

Božava

Božava je manjša luka na severozahodnem delu Dugega otoka. Leži ob Božavskem polju nad zalivom Božavčica. Pristan pred jugovzhodnimi vetrovi varuje okoli 50 metrov dolg valobran. Tam pristaja tudi plovilo hitre katamaranske proge, ki naselje vsakodnevno povezuje z Zadrom. Ostanki prvih naselij segajo v obdobje Ilirov. Na poljih in pašnikih v okolici so še vidni ostanki rimskih gradenj. Prvič se omenja v pisanih dokumentih leta 1327 pod imenom Bosane. Večina prebivalcev se danes ukvarja z turizmom, poljedelstvom ter ribištvom. Božava je mesto miru, kristalnega morja, lepih zalivov obkroženih z borovimi gozdovi.

Nekaj besed namenjamo nekaterim naseljem Dugega otoka:

Brbinj

Brbinj je naselje, ki leži ob istoimenskem zalivu na severozahodni strani otoka, 12 km južno  od naselja Božave. Kraj je obkrožen z borovim gozdom in oljkami. V samem zalivu sta še dva manjša zalivčka. Severni je imenovan Lučina in južni je Bok. Ob zalivčku Lučina, pred katerim leži otoček Utra, se razprostirajo hiše naselja. Zaliv Lučina je zaščiten pred vsemi vetrovi, zunanji del zaliva pa je izpostavljen burji. V zaliv, ki ima manjši, 25 m dolg pomol, kjer pristajajo trajekti iz Zadra, lahko vplujejo in se sidrajo manjše jahte. Globina morja v zalivu je do 5 m.

Naselje je bilo poseljeno že v prazgodovini. Nad naseljem stoji kamnita ilirska gomila. Sam Brbinj pa se v starih listinah prvič omenja konec 12. stoletja.

Je kdo za skok v turkizno morje? Foto: HTZ in Aleksandar Gospić

Dragove

Dragove ležijo na griču, na severovzhodni strani otoka. Naselje se iz griča spušča proti obali v zalivu Luka. Božava je oddaljena okoli 4 km. Pred obalo naselja v zalivu Bukašin, kjer so plodna polja, ležijo otočki: Tatišnjak, Veli in Mali Planatak, v zalivu Luka pa otoček Magarčić.

Dragove so bile poseljene že v antiki, kar dokazujejo rimske najdbe pri griču Dumbovice. Naselje pa se v starih listinah prvič omenja v 14. stoletju.

Luka

Luka leži v središčnem delu Dugega otoka, v dnu istoimenskega zaliva, pod vznožjem najvišjega vrha Dugega otoka, pod Velo Stražo. Najbližje naselje je jugovzhodno ležeči Žman, ki je oddaljen 4 km.

V bližini naselja so tri podzemne jame z dvoranami, najlepša med njimi je »Kozja peć«. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je turizem.

Na koncu zaliva stoji pristan s pomolom, kjer lahko pristajajo manjša plovila. Globina morja ob pomolu je do 3 metre. Zaliv je dobro zavarovan pred vsemi vetrovi, razen pred severozahodnikom, ki lahko povzroči valove.

Naselje je prvič omenjeno leta 1365.

Mestece in pristanišče Sali. Foto: HTZ in Luka Tambaća

Sali

Naselje Sali je iz gospodarskega vidika pomembno zaradi ribiškega pristanišča in je pomembna turistična destinacija otoka. Tu je potapljaška baza, kjer tudi polnijo potapljaške jeklenke. V kraju obratuje Tovarna ribjih konzerv. Prebivalci pa se ukvarjajo še s poljedelstvom, predvsem s pridelavo oljk.

Naselje je dobilo ime po solinah, ki so bile zgrajene v plitvem zalivu. Prvotno je bilo naselje zgrajeno odmaknjeno od morja, sedaj pa leži ob obali.

Savar

Savar leži v osrednjem delu otoka, na manjši okoli 60 m visoki vzpetini nad robom doline, nekoliko odmaknjen od obale nad zalivom Dražica. Kraj se prvič omenja v 13. stoletju.

Kraj je poznan po podzemni jami Strašna peć.

Savar je znan tudi po pridobivanju kamenja. Iz kamenja pridobljenega v tamkajšnjem kamnolomu je zgrajeno mnogo zgradb po svetu, med drugimi tudi palača Združenih narodov v New Yorku.

Sončni zahod na Dugom otoku, foto HTZ in Ivan Čorić

Soline

Soline so manjše naselje na Dugem otoku in se v starih listinah prvič omenja v 12. stol. Soline ležijo ob velikem globokem zalivu Solinšćica na severozahodnem delu otoka, na prostoru na katerem so bile nekoč soline, po katerih je kraj tudi dobil ime. Naselje je s cesto povezano z ostalimi kraji na otoku. Najbližji kraji so Božava, Verunić in Veli Rat. Okoli 1 km južno od naselja je najlepša „divja“ plaža Saharun.

Veli Rat

Veli Rat leži na severozahodnem delu Dugega otoka na koncu zaliva Čuna. Obala je porasla z borovci. Ob naselju je lepa peščena plaža z novo marino, ki stoji pri vhodu v zaliv. Jugovzhodno od naselja je zaliv Saharun. Severozahodno od naselja pa stoji eden večjih in lepših svetilnikov je bil postavljen leta 1849. Svetilnik Veli Rat je z višino 42 metrov najvišji na vzhodni obali Jadrana. Nazivni domet svetilnika je 22 milj. Svetilnik ponuja dva apartmaja, v katerem turisti lahko preživijo dopust.

Zaliv Čuna je popolnoma zaprt zaliv z vhodom širokim 30 in globokim 2,5 metra. Ves zaliv je namenjen sidranju, mogoče pa se je privezati tudi na boje. Globina morja v zalivu je do 3,5 metra. Dno je blatno, ki dobro drži sidro.

Glavni gospodarski dejavnosti sta turizem in ribolov. V naselju se nahaja ogromno restavracij s svežo morsko hrano in domačimi dobrotami.

Veli Rat je bil naseljen že v rimskem obdobju. Današnje naselje pa se v starih zapiskih prvič omenja leta 1327.

Je kdo za skok v turkizno morje? Foto: HTZ in Aleksandar Gospić

Sorodni članki

10 zanimivih predlogov

Kaj početi v Splitu?

Največje hrvaško obalno mesto, Split, je osrednje turistično, kulturno in športno mesto Dalmacije. Turisti ga obožujejo zaradi naravnih lepot, možnosti zabave in enkratnega vzdušja, zaradi česar je popolna izbira za počitnice na Hrvaškem.

Kaj početi v Splitu?

Največje hrvaško obalno mesto, Split, je osrednje turistično, kulturno in športno mesto Dalmacije. Turisti ga obožujejo zaradi naravnih lepot, možnosti zabave in enkratnega vzdušja, zaradi...

Preberi več
Opatija, »dama Mediterana«

Opatija, kraljica Jadrana

Opatija, ki jo pogosto imenujejo kar jadranska Nica, je mesto, kjer se je dobesedno rodil hrvaški turizem. Že leta 1844 je bila v Opatiji postavljena pomembna zgradba, Villa Angiolina. Leta 1884 pa je bil zgrajen hotel Kvarner, ki velja za začetnika turistične tradicije mesta.

Opatija, kraljica Jadrana

Opatija, ki jo pogosto imenujejo kar jadranska Nica, je mesto, kjer se je dobesedno rodil hrvaški turizem. Že leta 1844 je bila v Opatiji postavljena pomembna zgradba, Villa Angiolina. Leta 1884...

Preberi več