Hrvaški turizem: rekordni zaslužki

V uredništvu www.pag.si mislimo, da jim bo to zagotovo uspelo. Za to je kar nekaj razlogov, naštevamo jih v naključnem vrstnem redu. Hrvaška je uvedla evro. Hrvaška je vstopila v schengen, vrata v Evropo brez mej so odprta na stežaj. Hrvaška še zmeraj na polno gradi številne (boljše) turistične objekte (apartmaji, hoteli), veliko rezerve je tudi v navtičnem turizmu, verjetno se bodo odprli tudi nekateri manjši (družinski) kampi.

Hrvati pridno in inovativno razvijajo vse več zanimivih, inovativnih turističnih projektov, storitev in uslug. Bližina srednje Evrope je – več kot očitno – zelo dobrodošla pri visokih statističnih številkah (če so ob tem zgrajeni še novi mostovi – npr. Pelješki most – ali pa se pridno obnavljajo številne lokalne ceste pa je to le še dodaten plus). Prekrasna narava, »raznoliki turistični sladkorčki« in čudovite plaže so stalnica in so vsekakor močan hrvaški turistični adut.

Seveda ni vse rožnato, daleč od tega, obstajajo tudi številni minusi hrvaškega turizma. Tukaj je treba opozoriti predvsem na krajevno ali mestno infrastrukturo, ki nikakor ne dohiteva vročih poletnih mesecev, ko je turistov – glede na zatečeno stanje – na vsakem koščku Jadrana »občutno preveč«. Kanalizacija, vodovod, promet, gostinstvo in še kaj v sami turistični sezoni radi klecnejo.

Urbanizem je v nekaterih krajih zašel v popolnoma napačno smer, črne gradnje in njihova marsikdaj »čudna legalizacija« nas znata marsikdaj zelo, zelo neprijetno presenetiti. Tudi zato se marsikje izgublja »Mediteran, kakršen je nekoč bil«. Ga mlajše generacije turistov sploh še poznajo, ga sploh želijo? Verjetno jim je upravičeno bližje ideja, ki jo izkazuje novejši slogan »Hrvaška, polna življenja«?!

Lokalnim »šerifom«, oblastnikom mnogokrat ni mar za turiste, važno je le, da se vsak dan preštevajo nove vreče (preveč) zlahka zasluženega denarja (npr. spomnimo se le na probleme s plažami, ležalniki na plažah, prevare pri oddajanju turističnih apartmajev). Želja, pripeljati turizem na celino, vstran od morja, je več ali manj, zaenkrat ostala le želja hrvaške politike (ne pljuvajte po piscu teh besed, to dokazujejo tudi številke). Turistična sezonalnost je tukaj in je vseprisotna, nekakšne resne želje, da bi se hrvaški turizem raztegnil na več delovnih, obratovalnih mesecev na leto, pa »skorajda ni opaziti«.

Hrvaško Jadransko morje in sonce sta mnogokrat, v kakšnem oh in sploh gostinskem lokalu, marsikje postala neupravičeno zelo draga (kdaj bosta turistom iz vsega sveta postala – morebiti celo – predraga?!). Tudi uvedba evra verjetno ne bo prijazna do turistov in njihovih denarnic, samo spomnimo se, kako so cene – po uvedbi evropske valute – poskočile v Sloveniji?! Dvomimo, da se kaj podobnega ne bo zgodilo tudi na Hrvaškem.

Priložnost izkoriščamo, da opozorimo še na izkazano rastočo neprijaznost zaposlenih v turizmu, gospodarski panogi, ki v zadnjih letih neumorno vleče celoten hrvaški voz. Še posebej boli, ko se s tem pojavom – turisti in novinarji – spopadamo tudi v različnih turističnih skupnostih (pojav t.i. »uhljebavanja«, zaposlovanja lenobnih sorodnikov in nestrokovnjakov, je več kot očiten!).  Ampak, naj bo to tematika za neko drugo resno priložnost, sedaj bomo na tej točki zaključili in prikazali vesele hrvaške statistične turistične rezultate iz leta 2022.

LETO 2022
HRVAŠKA

Po podatkih sistema eVisitor, ki vsebuje turistični promet realiziran v komercialnih in nekomercialnih objektih ter navtičnih čarterjih (sistem eCrew) je bilo na Hrvaškem v letu 2022 realiziranih 18,9 milijona prihodov in 104,8 milijona prenočitev, kar je 37 odstotkov več prihodov in 25 odstotkov več prenočitev v primerjavi z letom 2021. Ob tem so tuji turisti ustvarili 92,3 milijona prenočitev, domači turisti pa 12,5 milijona prenočitev. Ta rezultat predstavlja 91 odstotkov prihodov in 96 odstotkov nočitev iz zadnjega (predkoronskega) rekordnega leta 2019.

Največ turističnih nočitev je bilo ustvarjenih v Istrski (29,5 milijona), Splitsko-dalmatinski (19,5 milijona) in Primorsko-goranski županiji (18,3 milijona). Sledijo Zadrska županija (14,9 milijona nočitev), Dubrovniško-neretvanska županija (8 milijonov) in Šibeniško-kninska županija (6,8 milijona). Gledano po rezultatih destinacij je bilo največ nočitev v letu 2022 realiziranih v Rovinju (4,2 milijona), Dubrovniku (3,8 milijona), Poreču (3,4 milijona), Splitu (3,1 milijona) in Medulinu (3 milijone).

Gledano po trgih so v letu 2022 največ tujih prenočitev ustvarili turisti iz Nemčije (24,9 milijona), Slovenije (10,1 milijona), Avstrije (8,2 milijona), Poljske (6,7 milijona), Češke (6 milijonov), Italije (4,2 milijona), Združenega kraljestva (3,7 milijona), Slovaške (3,3 milijona) in Nizozemske (3,3 milijona). Glede na vrsto nastanitve je bilo največ prenočitev v zasebnih objektih (39,4 milijona), hotelih (22,9 milijona) in kampih (20,8 milijona).

Ministrica za turizem in šport Nikolina Brnjac je izpostavila: »Pričakujemo, da bo celotni končni prihodek od tujih turistov za leto 2022 znašal okoli 13 milijard evrov, kar je odličen pokazatelj rasti kakovosti ponudbe kot tudi nadaljevanja povpraševanja po Hrvaški. To je tudi odlična napoved za leto 2023, še posebej v kontekstu vstopa Hrvaške v schengensko območje in evro območje. Naš fokus v letu 2023 ostaja na kakovosti, trajnosti in inovativnosti z ciljem, da bodo uspehi turizma dolgoročni in da dodatno prispevajo k splošnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju Hrvaške.«

LETO 2021
HRVAŠKA

V letu 2021 je bilo na Hrvaškem realiziranih 13,8 milijona prihodov in 84,1 milijona prenočitev, to je 77 odstotkov več prihodov in 55 odstotkov več prenočitev kot v enakem obdobju leta 2020. Ob tem so tuji turisti ustvarili 71,9 milijona prenočitev, domači turisti so ustvarili 12,3 milijona prenočitev.

Največ turističnih nočitev je bilo ustvarjenih v Istrski (23,5 milijona), Splitsko-dalmatinski (15,5 milijona) in Primorsko-goranski županiji (15,3 milijona). Sledijo Zadarska županija (12,7 milijona nočitev), Šibensko-kninska županija (5,9 milijona) in Dubrovniško-neretvanska županija (5,4 milijona). Destinacije, ki so pritegnile največ obiskovalcev, so Zagreb (638.000 prihodov), Rovinj (549.000), Dubrovnik (543.000), Split (529.000) in Poreč (431.000 prihodov).

Gledano po tržiščih so v letu 2021 največ prihodov ustvarili Nemci (2,9 milijona), domači turisti (2,3 milijona), Slovenci (1,2 milijona), Avstrijci (1,1 milijona), Poljaki (1 milijon) in Čehi (775.000). Dodajmo, da je bilo glede na vrsto nastanitve največ prenočitev v gospodinjstvih oziroma apartmajih (32,1 milijona), kampih (17,4 milijona) in hotelih (15,7 milijona). V navtiki, torej čarterskem segmentu navtike, je bilo ustvarjenih 3,1 milijona prenočitev.

Vabljeni tudi k branju intervjuja z Majo Uran Maravić, strokovnjakinjo za turizem.

LETO 2020
HRVAŠKA

Hrvaški turizem, enako kot celotni svetovni turizem, je bil v letu 2020 zaradi pandemije koronavirusa »na kolenih«, nokavtiran, na pol uničen. Po podatkih hrvaškega sistema eVisitor, ki beleži turistični promet, realiziran v komercialnih in nekomercialnih objektih ter navtičnem charterju (sistem eCrew), je na Hrvaškem v letu 2020 bilo realiziranih 7,8 milijona prihodov (37 odstotkov rezultata iz 2019) in 54,4 milijona nočitev (50 odstotkov rezultata iz 2019).

Od tega so tuji turisti realizirali 43,1 milijona nočitev (45 odstotkov rezultata iz 2019), medtem ko so domači gostje realizirali 11,3 milijona nočitev (82 odstotkov rezultata iz 2019). Na nacionalni ravni je bilo lani največ nočitev realiziranih iz Nemčije (12,7 milijona nočitev), Slovenije (8,3 milijona nočitev), Poljske (4,6 milijona nočitev), Češke (3,5 milijona nočitev) in Avstrije (2,5 milijona nočitev).

Hrvaška ministrica za turizem Nikolina Brnjac je bila, baje, z rezultati več kot zadovoljna:  »Pomembno je poudariti, da je bila Hrvaška zaradi dobrih epidemioloških razmer prepoznana kot varna destinacija in na tem moramo nadaljevati tudi leta 2021, da podaljšamo vrh turističnega leta in zagotovimo odpornost turističnega sektorja«.

Leta 2019 se je v GRŠKO turistično malho nateklo 18 milijard evrov, leta 2020 pa zaradi covida komaj 4,28 milijard. Po podatkih grškega inštituta za turizem se je število turistov zmanjšala za kar 76,5 odstotka na le 7,4 milijona.

LETO 2019
HRVAŠKA

Leta 2019 so države turistične rekorde rušile kot po tekočem traku. Enako je bilo na Hrvaškem. Poglejmo nekaj statističnih številk: V letu 2019 je Hrvaško obiskalo okrog 21 milijonov turistov (do sredine decembra 19,4 milijona). Nočitev je bilo več kot 108,6 milijona, kar je za okrog 4 odstotke več kot lani.

Več kot 90 odstotkov prihodov in prenočitev so ustvarili tuji turisti, ki so jih našteli 18,2 milijona – to je 4,4 odstotka več kot leta 2018. Hrvaška turistična skupnost pa je zadovoljna tudi zaradi podatka, da se je v letu 2019 povečalo tudi število domačih turistov – zaznali so jih 2,4 milijona oziroma devet odstotkov več kot leta 2018.

LETO 2018
HRVAŠKA

V letu 2018 je Hrvaško obiskalo okrog 20 milijonov turistov (do sredine decembra 19,4 milijona). Nočitev je bilo več kot 105 milijonov, kar je za okrog 4 odstotke več kot lani.

LETO 2017
HRVAŠKA

Leta 2017 je po podatkih sistema eVisitor  državo Hrvaško obiskalo 18,5 milijona turistov (+ 13 odstotkov), ki so ustvarili 102 milijona nočitev (+ 12 odstotkov).  Od tega so domačini, torej Hrvati, ustvarili 12 milijonov nočitev (+ 14 odstotkov).

Nočitve so bile »pokrajinsko-upravno« razdeljene takole:
Istra – 28 milijonov nočitev
Splitsko-dalmatinska županija – 19 milijonov nočitev
Kvarner – 18,6 milijona nočitev
Zadarska županija – 13,7 milijona nočitev
Dubrovačko-neretvanska županija – 8,5 milijona nočitev
Šibeninsko-kninska županija – 7,1 milijona nočitev
Ličko-senjska županija – 3,2 milijona nočitev
Zagreb – 2,3 milijona nočitev.

Največ nočitev na Hrvaškem so v letu 2017 ustvarili:
Nemci – 20,7 milijona nočitev
Slovenci – 10,1 milijona nočitev
Avstrijci – 7,6 milijona nočitev
Poljske – 6,3 milijona nočitev
Češke – 5,4 milijona nočitev.
Kdo je zmagal na lestvici Neevropskih držav?
Američani – 1,4 milijona nočitev
Avstralci – 667 tisoč nočitev
Korejci – 533 tisoč nočitev
Kanadčani – 415 tisoč nočitev
Kitajci – 237 tisoč nočitev.

Top mestne destinacije, glede na število nočitev, so: Dubrovnik, Rovinj, Poreč, Medulin in Umag. Omeniti pa je treba tudi Split, Mali Lošinj, Crikvenico, Pulo in Novaljo (na otoku Pagu).

In kje so – največkrat – spali turisti?
Apartmaji – 35 milijonov nočitev
Hoteli – 25 milijonov nočitev
Kampi – 19 milijonov nočitev
»Navtički charter« – 3,2 milijona nočitev.

Na Hrvaškem je bilo v letu 2017 registriranih okoli 85.000 družinskih gospodinjstev, ki so direktno ali indirektno zaposlili okrog 350.000 ljudi, celotna »apartmajska turistična industrija« pa je zaslužila 2,5 milijardi evrov.

Turizem je Hrvaški v letu 2017 doprinesel okrog 11 milijard evrov.

Povprečno število prenočitev na Hrvaškem znaša 8,2 (slovenski gosti 9,3). Motivi prihoda: počitek na morju (pasivni dopust) 55 %, izkušnje in doživetja 31 %, gastronomija 29 %, spoznavanje naravnih lepot 26 %, zabava 24 %, šport in rekreacija 20 %, wellness 8 %, zdravstveni razlogi 7 %.

Povprečna dnevna turistična poraba znaša 79 € na osebo (49 % nastanitev, 17 % hrana in pijača zunaj nastanitve, 34 % ostalo).  Povprečna poraba: ZDA 158 €, ZK 139 €, Španija 126 €, Rusija 121 €, Skandinavija 119 €, Slovenija 61,72 €.

Na Hrvaškem je bilo leta 2017 v turistične investicije vloženih 800 milijonov evrov. Ti milijoni bodo pomagali tudi pri obnovi in odprtju štiridesetih hotelov.

Glavni vir turističnih informacij je svetovni splet (44 %), mediji (25 %), priporočila sorodnikov in prijateljev (24 %) in prejšnje bivanje (18 %). Slovenci v glavnem izbirajo hrvaške destinacije s pomočjo spleta ali na temelju prejšnjega bivanja. Vsak drugi gost rezervira nastanitev neposredno v nastanitvenem objektu (pri slovenskih gostih je to najpogostejša oblika rezervacije nastanitve), 38 % gostov rezervira namestitev prek turistične agencije. Zvišuje se delež gostov, ki vnaprej rezervirajo namestitev.

Povprečna starost turistov je 41,5 let (slovenski turisti 41,7 let). Največ turistov spremlja partner (48 %), družina (38 %), prijatelji (10 %). Največ Slovencev prihaja z družino. Povprečna pogostost obiskov gostov iz Slovenije znaša šest ali več obiskov, kar uvršča Slovence med najbolj zveste turiste, ki obiskujejo Hrvaško.

Rezultati raziskave so odkrili, da kar 46 odstotkov anketiranih Hrvatov v zadnjem letu zaradi dopusta ni potovalo v tujino. Tisti, ki pa so potovali, pa najraje izbirajo bližnja mesta sosednjih držav: Ljubljana, Sarajevo, Budimpešta in Beograd. Zelo popularni mesti med Hrvati pa sta tudi Dunaj in München.

SLOVENIJA

V letu 2017 je bilo v Sloveniji 11,9 milijona turističnih prenočitev, kar pomeni 11,3-odstotno letno rast prenočitev. Dve tretjini vseh prenočitev v Sloveniji ustvarijo turisti iz tujine. Število prenočitev tujih gostov se je med članicami EU najbolj povečalo prav v Sloveniji. Po podatkih poročila Svetovne turistične organizacije smo v Sloveniji v letu 2017 našteli nekaj več kot 3,5 milijona prihodov tujih gostov, kar je 18,3 odstotka več kot leto prej.

LETO 2016

Hrvaški prihodki od turizma so v letu 2016 znašali 8,6 milijarde evrov, kar je za približno 8 odstotkov več kot leta 2015.

Službe Evropske unije, ki se ukvarjajo s statistiko, so sporočile, da je Hrvaška osma najbolj popularna evropska turistična destinacija. Pred njo so se znašle naslednje države: Španija, Italija, Francija, Velika Britanija, Avstrija, Grčija in Nemčija. Hkrati so ugotovili, da je Hrvaška zelo odvisna od turizma (kar je seveda zelo slabo za državo), saj je delež turizma na Hrvaškem v celotnem BDP-ju kar 18 odstotkov. Pri tej postavki ji sledita Malta (15,5 odstotka) in Ciper (13,2 odstotka). Delež turizma v bruto domačem proizvodu je pri ostalih »turističnih velesilah« zelo, zelo majhen. Za primerjavo, v Italiji in Franciji znaša le 2,1 odstotka v Nemčiji pa samo 1,1 odstotka.

Svetovna turistična organizacija je objavila, da je Hrvaška postala tretja »najmočnejša turistična država« na Mediteranu in južni Evropi. Pred njo sta se uvrstili le Portugalska in Španija.

Zaradi tega, ker so bile »označene« kot »varnostno problematične« so te države v letu 2016 izgubile zelo veliko turistov: Turčija, Egipt, Tunizija, Maroko, Jordanija, Izrael pa tudi Francija.

LETO 2015

Na Hrvaškem so leta 2015 našteli 14,15 milijona turistov in 78,57 milijona prenočitev. To je bilo kar je 8,3 odstotka več obiskov in 6,8 odstotka več nočitev kot v letu 2014. Slovenci so bili po številu obiskov in nočitev drugi med tujimi gosti, takoj za Nemci. Nam so sledili Avstrijci, Čehi in Italijani. Turisti iz vseh teh omenjenih držav so pri naših južnih sosedih lani ustvarili več kot 52 odstotkov vseh nočitev v letu 2015. Več kot 21 odstotkov vseh prenočitev ali več kot 16,72 milijona so prispevali turisti iz Nemčije. To je bilo za 6,6 odstotka več kot v letu 2014. Nemških obiskov je bilo več kot 2,15 milijona ali za 6,3 odstotka več kot leta 2014.

Hrvaška ima konec leta 2017 okrog 120 milijonov kvadratnih metrov nastanitvenih kapacitet. Od tega odpade le do 20 odstotkov na hotele, veliko večino »postelj« torej najdemo pri zasebnikih oziroma apartmajih. Baje je družinskih enot, če jih lahko tako imenujemo na Hrvaškem čez 70.000, zagotovo pa predstavljajo najmanj (!) 50 odstotkov vseh nastanitvenih zmožnosti.

Hrvaška je leta 2015 v povprečju dnevno po turistu zaslužila le okrog 150 evrov, Francija pa kar čez 400 evrov.

Leta 2015 je hrvaški turizem prislužil okrog 8 milijard evrov.

Slovenci se lahko pohvalimo, da smo bili po številu obiskov in prenočitev drugi med tujimi gosti, takoj za Nemci. Slovenskih turistov je bilo leta 2015  na Hrvaškem 1.265.792, kar je bilo za šest odstotkov več kot v letu 2014.

LETO 2014

Hrvaška je leta 2014 s turizmom zaslužila 7.4 milijarde evrov. To je bilo za odtenek slabše kot leta 2008, ki je bila do tedaj »najboljša sezona«.

LETO 2012

Hrvaško je leta 2012 obiskalo 12,3 milijona turistov oz. pet odstotkov več kot v letu 2011.

Nemci so najpogostejši obiskovalci Hrvaške. Iz Nemčije je našo sosedo leta 2012 obiskalo nekaj manj kot dva milijona turistov.

SLOVENIJA (pred letom 2017)

V Sloveniji je bilo v prvih devetih mesecih leta 2017 3,8 milijona prihodov turistov, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, in 9,9 milijona prenočitev oz. 12 odstotkov več. Od tega je bilo prihodov tujih turistov 2,8 milijona oz. 18 odstotkov, njihovih prenočitev pa 6,8 milijona oz. 16 odstotkov več.

Leto 2017. Ključni trgi, od koder so prihajali tuji turisti, ki so ustvarili največ prenočitev v Sloveniji, so bili Italija (16 odstotkov), Nemčija (15 odstotkov), Nizozemska (11 odstotkov), Avstrija (sedem odstotkov), Francija in Velika Britanija (po štiri odstotke iz vsake).

V letu 2016 je slovenski turizem dosegel nov simpatičen rekord – državo je obiskalo 4,17 milijona turistov, kar je 9,4 odstotka več kot leto pred tem. Število prenočitev je znašalo 10,77 milijona, kar je 7,6 odstotka več kot leta 2015. Število tujih turistov je lani znašalo 2,9 milijona, kar je 11,4 odstotka več kot leta 2015, število domačih pa 1,27 milijona, kar predstavlja 5,1-odstotno povečanje.

Slovenci poletje najraje preživimo na hrvaškem Jadranu. Po anketi dela se kar 49 odstotkov vseh anketirancev odpravi na počitnice k našim južnim sosedom. 45 odstotkov Slovencev poletni dopust preživi doma (oz. bolje reči – v slovenskih turističnih destinacijah), 7 odstotkov ljudi se odpravi poleti v Italijo, 4 odstotki v Španijo, 3 odstotki v Grčijo …

Slovenske potovalne agencije so v letu 2016 organizirale potovanja za 583.000 domačih turistov in za 248.000 domačih izletnikov. Cilj potovanj domačih turistov je bila največkrat Hrvaška.

V letu 2016 se je za zasebno turistično potovanje odločil največji delež prebivalcev Slovenije v zadnjih petih letih. Za potovanje se je odločilo skoraj 67 odstotkov prebivalcev, največ jih je bilo iz starostne skupine od 15 do 24 let, v kateri se je za potovanje odločilo devet izmed desetih prebivalcev.

Še en podatek iz leta 2016: V tujini največ zapravimo v Grčiji in Italiji, ki sta edini državi, v katerih zapravimo več kot 80 evrov na prenočitev. Povprečno slovenski turist za potovanje v Sloveniji zapravi manj kot za potovanje v državah Evrope in več kot na Hrvaškem.

Povprečna dnevna poraba tujega turista je leta 2015 v Sloveniji znašala 118 evrov (116,16 evra hotelskega gosta in 49,60 evra gosta v kampu), od tega približno polovico za nastanitev.

Leta 2015 je bilo v Sloveniji 10,3 milijona nočitev. Slovenijo lahko razdelimo na dve turistični regiji. Turisti, ki so leta 2015 obiskali zahodno Slovenijo, kamor med drugim spadajo Triglavski narodni park, Ljubljana in Obala, so ustvarili 6,2 milijona prenočitev, medtem ko so v vzhodni Sloveniji imeli le 4,1 milijona nočitev.

Leto 2015, Slovenija. Ko so tuji turisti ocenjevali stopnjo svojega zadovoljstva z bivanjem v Sloveniji, jih je 49 oz. 46 odstotkov najbolje ocenilo osebno varnost in prijaznost lokalnega prebivalstva – to sta najboljša elementa slovenske turistične ponudbe. Dobra tretjina je ocenila z zelo zadovoljen tudi elementa splošna čistoča destinacije in neokrnjena narava.

Za promocijo turizma smo v Sloveniji leta 2015 porabili 12 milijonov, Hrvati 40, Avstrijci pa 150 milijonov. Dodaten info iz leta 2015: turizem v BDP Slovenije prispeva 3,7 odstotka, z multiplikativnimi učinki pa 13 odstotkov.

V Sloveniji je bilo v letu 2014 rekordno število prihodov tujih turistov, in sicer 2,4 milijona. Največ tujih turistov je prišlo iz Italije, Avstrije in Nemčije. Na drugi strani so se Slovenci odpravili na 2,6 milijona turističnih potovanj v tujino. Največkrat obiskana država je bila Hrvaška s 57-odstotnim deležem. Med ciljnimi državami so sledile Avstrija, Italija ter Bosna in Hercegovina.

SPLOŠNO, ZANIMIVO, RAZNO

10 držav z največjim zaslužkom v letu 2017:

1. ZDA: 211 milijard dolarjev
2. Španija: 68
3. Francija: 61
4. Tajska: 57
5. Velika Britanija: 51
6. Italija: 44
7. Avstralija: 42
8. Nemčija: 40
9. Macao (Kitajska): 36
   10. Japonska: 34

10 evropskih držav z največ nočitvami v letu 2017 (po Eurostatu) so:
Španija – 471,6 milijona nočitev
Francija – 431,3 milijona nočitev
Italija – 424,7 milijona nočitev
Nemčija – 399,9 milijona nočitev
Avstrija – 120,6 milijona nočitev
Nizozemska – 111,1 milijona nočitev
Grčija – 106,8 milijona nočitev
Hrvaška – 86,1 milijona nočitev
Poljska – 83,4 milijona nočitev
Portugalska – 71, milijona nočitev.

Največ turistov je v letu 2017 privabila Francija, ki jo je obiskalo skoraj 87 milijonov tujih potnikov. Franciji sledi Španija s slabimi 82 milijoni, na tretjem mestu so ZDA, ki jih je obiskalo nekaj manj kot 76 milijonov tujih potnikov. Od četrtega do desetega mesta si sledijo še: Kitajska (60,7 milijona), Italija (58,3 milijona), Mehika (39,3 milijona), Velika Britanija (37,7 milijona), Turčija (37,6 milijona), Nemčija (37,5 milijona) in Tajska (34,4 milijona).

Do leta 2030 bi lahko po svetu potovalo 1,8 milijarde turistov. To pomeni, da bi se preko meja domače države na potovanje podal en od vsakih petih Zemljanov, je sporočila Svetovna turistična organizacija (UNWTO).

MMC RTV je sredi poletja 2017 zapisal takole: »Španski Kanarski otoki s 94 milijoni nočitev ostajajo najbolj privlačna turistična regija v EU-ju, na četrtem mestu pa se je znašel hrvaški Jadran z 68,1 milijona nočitev.

S 76,8 milijona nočitev je na drugem mestu francoska pariška regija, s 75,5 milijona nočitev ji sledi španska Katalonija. Med prvimi desetimi regijami po prenočitvah so še španski Balearski otoki (65,2 milijona), italijanski Veneto (63,3 milijona), španska Andaluzija (61,4 milijona), francoski Provansa in Azurna obala (54,6 milijona nočitev), francoska alpska regija Rhone-Alpes (48,7 milijona) in ožje središče Londona (44,8 milijona), kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostata.«

MMC nadaljuje takole: »Španija, Francija in Italija so države, ki privabljajo največ turistov, saj se je med 30 najbolj priljubljenih destinacij uvrstilo šest njihovih regij. Poleg že omenjenih turiste v Španiji najbolj privlačijo lepote Valencie in Madrida, v Franciji pa južne regije Lanquedoc-Roussillon, vinorodne regije Akvitanija in severozahodne regije ob Atlantskem oceanu Bretanije. V Italiji se turisti radi zadržijo še v Toskani, Lombardiji, Laciju in na Južnem Tirolskem.«

Po ocenah WTTC se je skupno število zaposlenih v turizmu v Evropi v letu 2017 povečalo za 1,7 odstotka, kar je 36.645.500 delovnih mest. Po ocenah WTTC se bo skupno število zaposlenih v turizmu na svetovni ravni v letu 2017 povečalo za 1,9 odstotka, kar je 297.896.000 delovnih mest.

V povprečju je vsak Nemec, ki je leta 2016 odšel na dopust, zapravil zanj 1.156 evrov. Na Hrvaškem je Nemec v povprečju porabil 82 evrov dnevno, kar je zelo malo, manj nemški turist porabi le še v Grčiji, in sicer 74 evrov na dan.

»Sonce in morje« je še najbolj iskano med vsemi turisti. 28 odstotkov vseh svetovnih turistov si želi predvsem »poležavanja na plaži«. So pa se »urbane destinacije«, torej mesta, s 26 odstotki zelo približale prvemu mestu. Raziskave datira v leto 2016.

Leto 2016: država Švica s turizmom letno zasluži skorajda trikrat več kot Hrvaška (28 milijard evrov), Avstrija pa okrog 23 milijard (to je okrog 2.5 krat več kot Hrvaška). Tolažba, upanje in naloga: turizem naj traja celo leto, ne pa le poleti.

Zanimivo: italijanska provinca Rimini ima okrog 600 hotelov z okrog 150 tisoč posteljami.

Časopisna hiša Delo je poleti 2017 objavila: Leta 1947 je jugoslovanska vlada uvedla plačan dopust v dolžini od 14 do 30 dni, leta 1965 pa je dodatno uvedla še regres, s katerim je zaposlenim omogočila plačilo stroškov za letni dopust. S tem so hoteli turizem približati predvsem delavskemu razredu, ki si pred tem ni mogel privoščiti dopustovanja. Tako so bila šestdeseta leta čas turističnega razcveta v Jugoslaviji, vrhunec pa je bil dosežen v osemdesetih letih. Rekordno število turistov je tako bilo leta 1986, ko je bilo v Jugoslaviji kar 111,1 milijona prenočitev, od tega je 59,7 milijona domačih in 51,4 milijona tujih; večino slednjih so opravili angleški, avstrijski in italijanski turisti.

Smo v letu 2015. Povprečen državljan EU za dopustniško potovanje v povprečju odšteje okoli 320 evrov. Največ za oddih zapravijo Luksemburžani, najmanj pa Romuni in Latvijci. Povprečen Slovenec za dopust odšteje 212,61 evra, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat za leto 2015.

Grčijo je leta 2015 obiskalo okoli 26 milijonov obiskovalcev, turizem pa je ustvaril okoli 14,5 milijard evrov prihodkov. To pomeni, da je ta sektor prispeval več kot 20 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Evropa, leta 2014. Glavni razlog za potovanja, daljša od 4 dni, je bilo sonce in plaža. Sledili so obiski družine, prijateljev oziroma sorodnikov. ajpomembnejši vir informacij, ki je evropske turiste prepričal v potovanje, so bila priporočila prijateljev ali sorodnikov. Naravne znanemitosti in lepote najbolj cenjene. Glavni razlogi, da se turisti želijo vrniti na neko destinacijo so pokrajina, vremenski pogoji, klima itd. S tem se strinja skoraj 47% vprašanih. Najbolj priljubljena metoda organiziranja potovanja v letu 2014 je internet. 66% vprašanih je internet navedlo kot glavni vir za iskanje informacij, rezervacije transporta, nastanitve itd. Največja ovira za potovanja je bila finančna nezmožnost. 42% vprašanih, ki v letu 2014 niso potovali nikamor, je odgovorilo, da so finančni razlogi glavni krivec za njihovo neudeležbo na potovanju.

Leta 2014 je po svetu potovalo kar 1,1 milijarda turistov, ki so ustvarili 1.245 milijard dolarjev turističnih prihodkov. Turizem prispeva kar desetino svetovnega bruto domačega proizvoda, šest odstotkov celotnega izvoza in zagotavlja eno od vsakih 11 delovnih mest po svetu. Polovica od vseh mednarodnih turistov, natančneje 582 milijonov, je lani obiskala katero od evropskih turističnih destinacij.

Kako se je turizem razvijal v enem stavku? Leta 2015 je po svetu potovalo 25 milijonov potnikov, leta 1980 se je številka povečala na 278 milijonov, leta 2000 je zrasla že na 674 milijonov turistov ter leta 2016 dosegla 1,235 milijarde ljudi.

Dobro je vedeti: svetovni dan turizma se praznuje 27. septembra vsako leto od leta 1980. Generalna skupščina Svetovne turistične organizacije pri Organizaciji združenih narodov je na ta dan leta 1970 sprejela svoj statut, hkrati pa datum sovpada s koncem glavne turistične sezone na severni polobli in njenim začetkom na južni.

Informacije so vzete iz že objavljenih spletnih »poročil« ter se tako zanašamo na njih. Če vidite, da je kakšen statističen podatek »problematičen«, nam to sporočite, hvaležni bomo za vsak namig. Hkrati se priporočamo za vsak nov (statistični) podatek, ki nam ga lahko »servirate«. Ps. Seveda bomo ta članek pridno dopolnjevali.