Compare Listings

Čez Pelješki most brezplačno

Pelješki most, hrvaški megaprojekt

Pelješki most bo spremenil hrvaški turizem, še več, most na Pelješac bo korenito spremenil vso Hrvaško, zagotovo pa bo osrečil jug Hrvaške (Dubrovnik, Pelješac Korčula). Pelješki most bo povezal celotno državo, Hrvaška bo prvič v zgodovini samostojne države povezana v neprekinjeno, povezano celoto, saj skrajni jug države, tam okrog Dubrovnika, ne bo več ločen od matice (Zagreb, Split).

Pelješki most, hrvaški megaprojekt

Pelješki most bo povezal jug in sever Hrvaške in izpolnil dolgoletne sanje marsikaterega zavednega Hrvata. Predsednik vlade Andrej Plenković je v začetku leta 2022 dejal, da je Pelješki most strateško pomembna naložba hrvaške vlade nastaja in da bo most na Pelješac enkrat za vselej rešil vprašanje ozemeljske povezanosti Hrvaške. To hkrati pomeni, da bo cestni promet že delno v turistični sezoni 2022 tekel čez Pelješki most, torej brez prečkanja mej in turistične gneče v bosanskem Neumu. Hrvaški premier še poudarja, da bo z izgradnjo Pelješkega mostu celotna turistična Hrvaška postala “propulzivna avtodestinacija«.

Namen Pelješkega mostu je doseči teritorialno kontinuiteto države Republike Hrvaške s povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko eksklavo, ki obsega glavnino Dubrovniško-neretvanske županije. Pelješki most bo prečil Pelješki kanal med Komarno na severnem kopnem in polotokom Pelješac, s čimer bo v celoti prešel hrvaško ozemlje in tako obšel mejne prehode s sosednjo Bosno in Hercegovino pri Neumu. Baje naj bi se pri avtomobilskem potovanju na jug Hrvaške prihranilo tudi do dve uri vožnje?!

Spletna stran avtokampi.si je zapisala: »Pot na zahodni in severni del Pelješca, kjer je tudi večina kampov na polotoku, bo skrajšana za več kot 50 kilometrov, kolikor je bila do sedaj dolga pot skozi Neum in Ston. Številni ste za pot na Pelješac uporabili tudi trajekt iz Ploč, ki pa je v sezoni za 2 osebi in avto stal okoli 30 € v eno smer, za avtodome in počitniške prikolice pa še precej več. Ker bo vožnja po pelješkem mostu brezplačna, bo tako uporaba trajekta skorajda nesmiselna«.

Spomnimo, uresničitev projekta Pelješki most so spremljali tudi številni politični pritiski iz Bosne in Hercegovine. Bošnjaški politiki so dolga leta vztrajali, da Hrvaška z izgradnjo Pelješkega mostu krši suverenost BiH in konvencijo ZN o pravu morja. Zahtevali so, da se pred začetkom gradnje Pelješkega mostu ratificira sporazum o meji med Hrvaško in BiH iz leta 1999. Trdili so, da bo Pelješki most omejil dostop BiH do odprtega morja. V Zagrebu so ponavljali, da so pri projektu Pelješki most upoštevali vse zahteve BiH o nemotenem ladijskem prometu glede pristanišča BiH v Neumu.

Kljub bosanskemu nasprotovanju so naši južni sosedi Pelješki most po dolgotrajnem trudu vendarle postavili in kakor smo že napovedali – Pelješki most bo zagotovo spremenil vsaj jug Hrvaške, posredno pa bo zagotovo imel vpliv prav na vso hrvaško državo, mogoče tudi širše. Sicer je idejo o gradnji Pelješkega mostu leta 1997 prvi objavil dubrovniško-neretvanski župan Ivan Šprlje; Pelješki most pa je bil leta 2000 zelo ambiciozno dodan v prostorski načrt Dubrovniško-neretvanske županije.

V kratkih obrisih se sprehodimo skozi nadaljnji razvoj projekta Pelješki most. V letih 2005 in 2007 so bila slovesno odprta gradbena dela, ki pa so do leta 2010 realizirala le tri odstotke prvotnega projekta. Ko je Hrvaška leta 2013 stopila v Evropsko unijo, je to za Pelješki most pomenilo nov zagon, saj so se na stežaj odprla evropska vrata (so)financiranja.

Pelješki most, ki je s podpornimi cestami eden največjih infrastrukturnih projektov v novejši hrvaški zgodovini, bo stal čez 500 milijonov evrov. Na 24ur.com so na to temo zapisali:  »Skupna vrednost projekta je namreč 526 milijonov evrov z DDV, vrednost upravičenih stroškov pa znaša 420 milijonov evrov, od tega jih torej 85 odstotkov sofinancira Evropska unija (kar predstavlja 357 milijonov evrov). Evropska unija financira tudi podporno infrastrukturo: dostopne ceste, predore, dodatne mostove in viadukte ter obvoznico Ston«.

Ko so s pomočjo močnih evropskih finančnih injekcij v projekt leta 2018 stopili učinkoviti Kitajci, globalno podjetje China Road and Bridge Corporation, je projekt Pelješki most dobil popolnoma nov gradbeni zagon. Že v nekaj letih oz. v natančno 1277 dneh so Pelješki most gradbeniki iz Azije dokončali, prvi vozniki naj bi se čez Pelješki most tako zapeljali koncem julija 2022.

Moramo pa poudariti, da še niso popolnoma dokončane »pomožne, povezovalne ceste« po samem Pelješcu (govorimo predvsem o obvoznici pri čudovitem Stonu, ki se ponaša z najdaljšim evropskim obzidjem), kar pomeni, da lahko še nekaj mesecev, dokler »mostu zaporedna cestna infrastruktura« ne bo popolnoma dokončana, pride tudi do daljših zastojev na različnih cestnih odsekih polotoka Pelješac. Skupno bodo zaradi Pelješkega mostu zgradili 32,5 kilometra novih državnih cest.

Same »tehnično-statistične informacije« Pelješkega mostu bomo povzeli kar s slovenske wikipedije, da ne bomo – v lastni nevednosti – zapisali kakšne bedarije: »Po zadnjih načrtih gre za kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2.404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami – pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203.5 m razpona.

Višina pilonov, merjeno do morske gladine, znaša 75.4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih pilotih premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu je grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Pod mostom je v glavnih razponih zagotovljena svetla navigacijska pot v profilu 250 m / 55 m, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m«.

Na koncu je bilo v 2,5 kilometra dolg most vgrajenih skoraj 70 tisoč ton jekla in 70 tisoč kubičnih metrov betona?! Prometna konstrukcija je v osrednjem delu mostu več kot 60 metrov nad morjem, tako da je bil zagotovljen prosti plovni profil širine 200 metrov in višine 55 metrov, ki je bil dogovorjen z Bosno in Hercegovino.

S ponosom pa moramo poudariti, da je avtor, snovalec Pelješkega mostu Slovenec – Marjan Pipenbaher, ki je eden najbolj priznanih evropskih graditeljev in projektantov mostov. Marjan Pipenbaher je avtor in odgovorni projektant več kot 200 mostov in viaduktov doma in v tujini, od mostov za pešce do orjakov, med njimi tudi največjega slovenskega Viadukta Črni Kal. Leta 2012 je mariborsko podjetje Ponting&Pipenbaher inženirji skupaj z Univerzo v Zagrebu podpisalo pogodbo za projektiranje Pelješkega mostu.

O inženirskih podvigih je projektant Marjan Pipenbaher za medij www.n1info.si povedal: »Pri Pelješkem mostu sta bili dve ključni komponenti. Prva je struktura in stabilnost mosta, druga pa arhitektura in vklapljanje v prostor. Most je na lokaciji, kjer je visoka seizmičnost, struktura mora biti potresno varna. Most niha in diha, za 20, 30, 40 centimetrov, pri potresu pa še več, za 70 centimetrov. Pri velikih mostovih s poševnimi zategami, pri kabelskih mostovih, kakršen je tudi Pelješki, ne velja pravilo ‘ali je kaj trden most – kakor skala, kamen, kost’.

Drugi izziv so vetrovi na Jadranu. V fazi gradnje smo imeli nekajkrat močan južni veter, do 150 km/h, in burjo do 180 km/h. Most ima 3,2 metra visoko protivetrno ograjo, zaradi katere bo za potniški promet prevozen ob kakršnemkoli vetru. Tretji izziv pa je temeljenje v morju. Most je postavljen na jeklenih pilotih, ki merijo do 130 metrov. To so eni najdaljših pilotov na svetu, vgrajeni v enem kosu«.

Ustvarjalec mostov Marjan Pipenbaher dodaja: »Čeprav je most ogromen, 2,4 kilometra, ne deluje glomazno. Zaliv je sam po sebi tako lep, da mu je težko konkurirati, tega se moraš pri načrtovanju zavedati. Čeprav je most zelo lep, je prostor tisti, ki vlada. Most je prilagojen prostoru, ne štrli iz njega, ampak leži v njem. Ostaja linearen, je samo nadaljevanje ceste prek zaliva«. Marjan Pipenbaher, ki je nekoč za časopis Dnevnik dejal, da »greš, most pa ostane in govori zate«, je intervju za n1info.si zaključil s preroškimi besedami: »Ivo Andrić je napisal, da so mostovi vedno postavljeni točno tam, kjer jih potrebujemo. Bolj sveti so kot hrami, nič zla ni v njih. To je ključno. Nenehno povezovati, ne iskati konfliktov«.

Za konec prispevka o Pelješkem mostu dodajmo le še, da je Pelješki most (z vsemi svojimi pritiklinami) le košček hrvaške cestne mreže, je del slovite avtoceste A1. Avtocesta A1, ki jo nekateri novinarji neuradno imenujejo Dalmatina, Croatica, Jadransko-jonska, v času uvodne gradnje, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, tudi avtocesta kralja Tomislava.

A1  je sicer najdaljša hrvaška avtocesta (trenutno 480 km, planirano pa kar 550 kilometrov) in povezuje glavno mesto Zagreb s Karlovcem, Gospićem, Zadrom, Šibenikom, Splitom in Pločami. Nadaljevanje gradnje avtoceste proti slavnemu Dubrovniku je načrtovano in v gradnji, z izgradnjo čudovitega Pelješkega mostu pa je narejen ogromen korak naprej. Počasi pa vendar zanesljivo odštevamo mesece, ko bosta z eno cesto čisto popolnoma povezana sever in jug Hrvaške.

Ps. Za fotomaterial se zahvaljujemo podjetjema Hrvatske ceste in Hrvatske autoceste.

Sorodni članki

Monty’s Dog Beach & Bar

Monty's Dog Beach & Bar v Crikvenici (»pasja franšiza« se je razširila tudi na Rab) je pasja plaža in pasji bar. Da, pravilno ste prebrali, Monty's Dog Beach & Bar v Crikvenici, je prvi tovrstni bar na Hrvaškem, ki ponuja pivo, sladoled, pecivo in zdravilne čaje za vaše pse. Plaža Monty's Dog Beach & Bar oz. plaža »Podvorska« (takšno je njeno uradno ime), neuradno pa velja celo za najboljšo plažo za pse na Hrvaškem, odprta je od julija 2010 in od takrat vsako leto ponuja dodatne vsebine.

Nadaljujte z branjem

Via Apsyrtides

Kot plod odličnega sodelovanja med dvema turističnima zavodoma, TZ Mali Lošinj in TZ Cres, je nastal atraktiven (športno-turistični) projekt Via Apsyrtides. Via Apsyrtides je v prvi vrsti transverzala »hribolazniške« pešpoti, ki povezuje oz. preči oba omenjena otoka v celotni dolžini. Via Apsyrtides hkrati tudi odično predstavi naravne in kulturne znamenitosti »skupnega otočja«. Dolžina pešpoti Via Apsyrtides je skorajda 150 kilometrov, razteza se od najsevernejše točke otoka Cresa, rta Jablanca do najjužnejše točke otoka Ilovik, rta Radovan.

Nadaljujte z branjem

Brnistra, simbol istrskega Ližnjana

Življenja polna rumena prevleka brnistre (žuke) je zadišala v Istri, pa tudi ob celotni obali Jadrana. V Ližnjanu, tam na jugovzhodu Istre, ima ta izredno uporabna in koristna rastlina, zelo pomembno vlogo. Skupaj poglejmo, zakaj si je brnistra prislužila mesto v grbu Ližnjana in zakaj so ženske v času cvetenja brnistre še posebej zapeljive?!

Nadaljujte z branjem