Compare Listings

Čez Pelješki most brezplačno

Pelješki most, hrvaški megaprojekt

Pelješki most bo spremenil hrvaški turizem, še več, most na Pelješac bo korenito spremenil vso Hrvaško, zagotovo pa bo osrečil jug Hrvaške (Dubrovnik, Pelješac Korčula). Pelješki most bo povezal celotno državo, Hrvaška bo prvič v zgodovini samostojne države povezana v neprekinjeno, povezano celoto, saj skrajni jug države, tam okrog Dubrovnika, ne bo več ločen od matice (Zagreb, Split).

Pelješki most, hrvaški megaprojekt

Pelješki most, takšno je tudi njegovo uradno ime, bo povezal jug in sever Hrvaške in izpolnil dolgoletne sanje marsikaterega zavednega Hrvata. Predsednik vlade Andrej Plenković je v začetku leta 2022 dejal, da je Pelješki most strateško pomembna naložba hrvaške vlade nastaja in da bo most na Pelješac enkrat za vselej rešil vprašanje ozemeljske povezanosti Hrvaške. To hkrati pomeni, da bo cestni promet že delno v turistični sezoni 2022 tekel čez Pelješki most, torej brez prečkanja mej in turistične gneče v bosanskem Neumu. Hrvaški premier še poudarja, da bo z izgradnjo Pelješkega mostu celotna turistična Hrvaška postala “propulzivna avtodestinacija«.

Namen Pelješkega mostu je doseči teritorialno kontinuiteto države Republike Hrvaške s povezavo celinske Hrvaške z njeno kopensko eksklavo, ki obsega glavnino Dubrovniško-neretvanske županije. Pelješki most bo prečil Pelješki kanal med Komarno na severnem kopnem in polotokom Pelješac, s čimer bo v celoti prešel hrvaško ozemlje in tako obšel mejne prehode s sosednjo Bosno in Hercegovino pri Neumu. Baje naj bi se pri avtomobilskem potovanju na jug Hrvaške prihranilo tudi do dve uri vožnje.

Direktor HTZ (Hrvaške turistične skupnosti) Kristjan Staničić je na dan odprtja pelješkega mostu dejal: »Pelješki most bo zagotovo nova turistična atrakcija, tako za navtike, za katere bo plovba pod mostom posebno doživetje, kot za številne popotnike in turiste, ki bodo lahko uživali v čudovitem pogledu na Pelješki most z okoliških razgledišč in cest. Ali bo Pelješki most postal velik motiv pri oblikovanju posebnih ponudb, ogledov, spominkov in drugega, je odvisno od same destinacije in subjektov, ki na tem območju delujejo, HTZ pa bo Pelješki most zagotovo uporabljal kot del promocijsko-informativnih akcij.

»Čeprav sta Velika Britanija in ZDA med najpomembnejšimi turističnimi trgi za Dubrovniško-neretvansko županijo, so zelo pomembni tudi trgi Nemčije, Poljske, Francije in Slovenije ter domači trg, zato se pričakuje neposreden vpliv Pelješkega mostu na močnejše povpraševanju in večji obisk tudi s teh trgov. Tudi to sodi v podobo Hrvaške kot zelo dobro pozicionirane in prepoznavne kakovostne avtomobilske turistične destinacije, k čemur sedaj dodatno prispeva tudi Pelješki most.«

Spletna stran avtokampi.si je zapisala: »Pot na zahodni in severni del Pelješca, kjer je tudi večina kampov na polotoku, bo skrajšana za več kot 50 kilometrov, kolikor je bila do sedaj dolga pot skozi Neum in Ston. Številni ste za pot na Pelješac uporabili tudi trajekt iz Ploč, ki pa je v sezoni za 2 osebi in avto stal okoli 30 € v eno smer, za avtodome in počitniške prikolice pa še precej več. Ker bo vožnja po Pelješkem mostu brezplačna, bo tako uporaba trajekta skorajda nesmiselna«.

Spomnimo, uresničitev projekta Pelješki most so spremljali tudi številni politični pritiski iz Bosne in Hercegovine. Bošnjaški politiki so dolga leta vztrajali, da Hrvaška z izgradnjo Pelješkega mostu krši suverenost BiH in konvencijo ZN o pravu morja. Zahtevali so, da se pred začetkom gradnje Pelješkega mostu ratificira sporazum o meji med Hrvaško in BiH iz leta 1999. Trdili so, da bo Pelješki most omejil dostop BiH do odprtega morja. V Zagrebu so ponavljali, da so pri projektu Pelješki most upoštevali vse zahteve BiH o nemotenem ladijskem prometu glede pristanišča BiH v Neumu.

Kljub bosanskemu nasprotovanju so naši južni sosedi Pelješki most po dolgotrajnem trudu vendarle postavili in kakor smo že napovedali – Pelješki most bo zagotovo spremenil vsaj jug Hrvaške, posredno pa bo zagotovo imel vpliv prav na vso hrvaško državo, mogoče tudi širše. Sicer je idejo o gradnji Pelješkega mostu leta 1997 prvi objavil dubrovniško-neretvanski župan Ivan Šprlje; Pelješki most pa je bil leta 2000 zelo ambiciozno dodan v prostorski načrt Dubrovniško-neretvanske županije.

Hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković je poudaril, da je Pelješki most fascinanten gradbeni objekt, ki predstavlja uresničitev vizije o povezani Hrvaški, njegova gradnja pa ne pomeni samo pomembnega koraka na poti do boljše prometne povezanosti, ampak tudi do novega razvojnega vzleta Dubrovniško-neretvanske županije.

Minister je dodal: Pelješki most je v tehničnem smislu največji most na Hrvaškem, zaradi izvirne zasnove in oblikovne vrednosti, ki se staplja z zaščitenim okoljem, pa bo našel prostor med najpomembnejšimi evropskimi gradbenimi dosežki našega časa«.

V kratkih obrisih se sprehodimo skozi nadaljnji razvoj projekta Pelješki most. V letih 2005 in 2007 so bila slovesno odprta gradbena dela, ki pa so do leta 2010 realizirala le tri odstotke prvotnega projekta. Ko je Hrvaška leta 2013 stopila v Evropsko unijo, je to za Pelješki most pomenilo nov zagon, saj so se na stežaj odprla evropska vrata (so)financiranja.

Pelješki most, ki je s podpornimi cestami eden največjih infrastrukturnih projektov v novejši hrvaški zgodovini, bo stal čez 500 milijonov evrov. Na 24ur.com so na to temo zapisali:  »Skupna vrednost projekta je namreč 526 milijonov evrov z DDV, vrednost upravičenih stroškov pa znaša 420 milijonov evrov, od tega jih torej 85 odstotkov sofinancira Evropska unija (kar predstavlja 357 milijonov evrov). Evropska unija financira tudi podporno infrastrukturo: dostopne ceste, predore, dodatne mostove in viadukte ter obvoznico Ston«.

Ko so s pomočjo močnih evropskih finančnih injekcij v projekt leta 2018 stopili učinkoviti Kitajci, globalno podjetje China Road and Bridge Corporation, je projekt Pelješki most dobil popolnoma nov gradbeni zagon. Že v nekaj letih oz. v natančno 1277 dneh so Pelješki most gradbeniki iz Azije dokončali, prvi vozniki naj bi se čez Pelješki most tako zapeljali koncem julija 2022.

Moramo pa poudariti, da še niso popolnoma dokončane »pomožne, povezovalne ceste« po samem Pelješcu (govorimo predvsem o obvoznici pri čudovitem Stonu, ki se ponaša z najdaljšim evropskim obzidjem), kar pomeni, da lahko še nekaj mesecev, dokler »mostu zaporedna cestna infrastruktura« ne bo popolnoma dokončana, pride tudi do daljših zastojev na različnih cestnih odsekih polotoka Pelješac. Skupno bodo zaradi Pelješkega mostu zgradili 32,5 kilometra novih državnih cest.

Same »tehnično-statistične informacije« Pelješkega mostu bomo povzeli kar s slovenske wikipedije, da ne bomo – v lastni nevednosti – zapisali kakšne bedarije: »Po zadnjih načrtih gre za kontinuiran most s poševnimi zategami s skupno dolžino 2.404 m. Obsega 13 razponov, od tega sedem s poševnimi zategami – pet osrednjih v dolžini 285 m in dva zunanja s po 203.5 m razpona.

Višina pilonov, merjeno do morske gladine, znaša 75.4 m do 100 m. Most je globoko temeljen na jeklenih pilotih premera 2 m in dolžin od 55 m do 125 m. Centralni del mostu je grajen po metodi prostokonzolne gradnje, med tem ko so pristopni mostovi grajeni po metodi postopnega narivanja. Pod mostom je v glavnih razponih zagotovljena svetla navigacijska pot v profilu 250 m / 55 m, povprečna globina morja na lokaciji pa znaša 27 m«.

Na koncu je bilo v 2,5 kilometra dolg most vgrajenih skoraj 70 tisoč ton jekla in 70 tisoč kubičnih metrov betona?! Prometna konstrukcija je v osrednjem delu mostu več kot 60 metrov nad morjem, tako da je bil zagotovljen prosti plovni profil širine 200 metrov in višine 55 metrov, ki je bil dogovorjen z Bosno in Hercegovino.

S ponosom pa moramo poudariti, da je avtor, snovalec Pelješkega mostu Slovenec – Marjan Pipenbaher, ki je eden najbolj priznanih evropskih graditeljev in projektantov mostov. Marjan Pipenbaher je avtor in odgovorni projektant več kot 200 mostov in viaduktov doma in v tujini, od mostov za pešce do orjakov, med njimi tudi največjega slovenskega Viadukta Črni Kal. Leta 2012 je mariborsko podjetje Ponting&Pipenbaher inženirji skupaj z Univerzo v Zagrebu podpisalo pogodbo za projektiranje Pelješkega mostu.

O inženirskih podvigih je projektant Marjan Pipenbaher za medij www.n1info.si povedal: »Pri Pelješkem mostu sta bili dve ključni komponenti. Prva je struktura in stabilnost mosta, druga pa arhitektura in vklapljanje v prostor. Most je na lokaciji, kjer je visoka seizmičnost, struktura mora biti potresno varna. Most niha in diha, za 20, 30, 40 centimetrov, pri potresu pa še več, za 70 centimetrov. Pri velikih mostovih s poševnimi zategami, pri kabelskih mostovih, kakršen je tudi Pelješki, ne velja pravilo ‘ali je kaj trden most – kakor skala, kamen, kost’.

Drugi izziv so vetrovi na Jadranu. V fazi gradnje smo imeli nekajkrat močan južni veter, do 150 km/h, in burjo do 180 km/h. Most ima 3,2 metra visoko protivetrno ograjo, zaradi katere bo za potniški promet prevozen ob kakršnemkoli vetru. Tretji izziv pa je temeljenje v morju. Most je postavljen na jeklenih pilotih, ki merijo do 130 metrov. To so eni najdaljših pilotov na svetu, vgrajeni v enem kosu«.

Ustvarjalec mostov Marjan Pipenbaher dodaja: »Čeprav je most ogromen, 2,4 kilometra, ne deluje glomazno. Zaliv je sam po sebi tako lep, da mu je težko konkurirati, tega se moraš pri načrtovanju zavedati. Čeprav je most zelo lep, je prostor tisti, ki vlada. Most je prilagojen prostoru, ne štrli iz njega, ampak leži v njem. Ostaja linearen, je samo nadaljevanje ceste prek zaliva«.

Marjan Pipenbacher je o Pelješkem mostu kot svojem življenjskem delu izpostavil: »Ta most je megastruktura, a ne samo zaradi velikosti in dolžine. Zgrajen je bil na območju, kjer so bile velike težave s temelji, na potresnem območju južne Dalmacije, Črne gore in Albanije, kjer so potresi pogosti. Drugič, postavili so ga na mesto, kjer so velike burje in vetrovi. Vse to je bilo treba upoštevati pri gradnji, kar smo rešili z inovativnim konceptom.«

Marjan Pipenbacher dodaja, da gre za enega najzahtevnejših mostov na svetu: »Uvršča se med pet največjih in najzahtevnejših mostov v Evropi, zgrajenih od začetka stoletja. Gre za visokotehnološke mostove, dolge več kot 2 km. To je most, ki ga uvrščamo med najzahtevnejše na svetu.” Poudarimo: Pelješki most prenaša udarce vetra do 180 km/h, zaradi višine in širine konstrukcije je pod mostom odprta plovna pot za velike križarke.

Marjan Pipenbaher, ki je nekoč za časopis Dnevnik dejal, da »greš, most pa ostane in govori zate«, je intervju za n1info.si zaključil s preroškimi besedami: »Ivo Andrić je napisal, da so mostovi vedno postavljeni točno tam, kjer jih potrebujemo. Bolj sveti so kot hrami, nič zla ni v njih. To je ključno. Nenehno povezovati, ne iskati konfliktov«.

Za konec prispevka o Pelješkem mostu dodajmo le še, da je Pelješki most (z vsemi svojimi pritiklinami) le košček hrvaške cestne mreže, je del slovite avtoceste A1. Avtocesta A1, ki jo nekateri novinarji neuradno imenujejo Dalmatina, Croatica, Jadransko-jonska, v času uvodne gradnje, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, tudi avtocesta kralja Tomislava.

A1  je sicer najdaljša hrvaška avtocesta (trenutno 480 km, planirano pa kar 550 kilometrov) in povezuje glavno mesto Zagreb s Karlovcem, Gospićem, Zadrom, Šibenikom, Splitom in Pločami. Nadaljevanje gradnje avtoceste proti slavnemu Dubrovniku je načrtovano in v gradnji, z izgradnjo čudovitega Pelješkega mostu pa je narejen ogromen korak naprej. Počasi pa vendar zanesljivo odštevamo mesece, ko bosta z eno cesto čisto popolnoma povezana sever in jug Hrvaške.

Ps. Za fotomaterial se zahvaljujemo TZ Hrvaške, podjetjema Hrvatske ceste in Hrvatske autocestenekaj amaterskih fotografij so naredili tudi novinarji www.pag.si.

Sorodni članki

Božićno selo, božična vas v Dalmaciji

Zaselek Nart v Gornjem Dolcu, ki je le nekaj kilometrov zračne črte oddaljen od Omiša, je zaradi postavljene božične vasice (hrvaško, originalno »Božićno selo«) v le nekaj letih postal priljubljena dalmatinska destinacija v decembrskem, adventnem, božičnem času. Božićno selo je vizionarsko in zagnano postavila družina Lućić, prvič leta 2018. Božićno selo, božična vasica, je do danes prerasla v – dobesedno - pravljično mesto, kjer milijoni pisanih lučk (ob vsem drugem bogatem programu in odlični zasnovi) ustvarjajo idilično božično oazo v zaledju Dalmacije. Obiskovalci so praviloma očarani! Poglejmo nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Družina Jakšić – umetnost kamna

Družina Jakšić je umetniška družina z večstoletno tradicijo obdelave kamna. Njihova 119-letna tradicija izvira iz dalmatinskega otoka Brača, otoka, za katerega je kamen neločljiv del identitete. Na tem otoku, v kraju Donji Humac, je nastala prva kamnoseška delavnica v lasti družine Jakšić, poimenovana po "mojstru" Lovri - predniku sedanjih lastnikov. Iz tega časa, natančneje leta 1903, sega prvi pisni dokument, ki povezuje družino Jakšić z obrtjo in umetnostjo kamna.

Nadaljujte z branjem

Pag Outdoor – mesto Pag

Otok Pag, zaradi svoje edinstvene kamnite pokrajine poznan tudi kot Mesečev otok, s projektom Pag Outdoor postaja ena izmed najbolj zaželenih hrvaških destinacij za vse več ljubiteljev outdoor-a, družinskega druženja z naravo do športa in celo zahtevnih adrenalinskih aktivnosti.

Nadaljujte z branjem