Otok Pag, otok sira, kamna in burje

Vzdolž jadranske obale je kopica večjih, manjših, poraščenih, zelenih, skalnatih, razgibanih, obljudenih, razčlenjenih, samotnih otokov, z naravnimi in drugimi znamenitostmi. Nekateri so bolj, drugi manj znani in priljubljeni med turisti. Eni se vedno znova vračajo na svoje najljubše kotičke, drugi pa uživajo v raziskovanju in spoznavanju vedno novega. Otok Pag je gotovo med tistimi, ki imajo svojo dušo in te ne pustijo ravnodušnega.

Naravne danosti in bogata ponudba so razlog, da vsako poletje prihaja na Pag stotine tisočev turistov s celega sveta. Že v začetku 20. stoletja je Pag privabljal goste iz srednje in zahodne Evrope. Intenzivneje pa se je turizem na Pagu pričel razvijati šele po letu 1968, po izgradnji paškega mostu, ki je otok povezal s celino.

Otok, ki te v resnici vedno preseneti, je zagotovo Pag.

Preden sem prvič odšla na Pag, sem vedela le, da je Pag otok v severni Dalmaciji, ob Velebitskem kanalu, vzporedno s celinsko obalo. Je peti največji hrvaški otok, ki ima hkrati tudi najdaljšo obalo; ta meri kar 302 km. To je zelo dolg in zelo ozek otok, ki je dolg približno 60 kilometrov (od SZ proti JV) in širok med 2 in 10 kilometri. Površina otoka je 285 kvadratnih kilometrov.

SV obala otoka je  nizka (vključno s Paškim zalivom in velikim zalivom Caska), SZ del pa je strm in visok. Večina otoka je kamnita, manjša področja so poraščena z mediteranskim grmičjem, makijo. Stalnih tekočih voda na otoku ni, Izviri pitne vode so v veliki meri le pri Novalji in mestu Pagu, tu sta se razvili tudi obe mesti. Na JV otoka pa najdemo tudi kraški jezeri, Velo in Malo Blato. Najvišji vrh otoka je s 348 metri Sveti Vid.

Podnebje je mediteransko. Povprečna letna temperatura amplituda je 13 stopinj Celzija. Največ padavin pade pozimi. Poletja so suha, dolga in vroča, medtem ko so zime izrazito kratke, mile in deževne. Letno pade na teh območjih od 350 do 900 mm padavin. Noben večji hrvaški otok pa ni izpostavljen tako silovitim udarom burje kot Pag.

Pa saj tam ni nič, samo makija, grušč in skale, nič sence in zelenja, sem si mislila. Sama pustinja, le kaj naj tam počnem? Ne bi se mogla bolj motiti.

Že kar na začetku se je začela moja predstava o Pagu spreminjati. Prihod na otok Pag je namreč prav spektakularen.  Le 15 km od izvoza Posedarje z avtoceste Zagreb – Split se namreč pripeljemo do ene od največjih znamenitosti otoka Paga. To je Paški most, veličasten betonsko-jeklen objekt, ki se razprostira nad morjem in povezuje otok Pag ter celino. Dolg je 300 metrov ter širok okoli 9, razpon samega znamenitega loka pa je kar 200 metrov.

Na otok lahko pridemo tudi s trajektom, vožnja iz Prizne do Žigljena traja le pol ure, pot iz Slovenije si tako skrajšamo za slabi dve uri, še posebej je to ugodno, če imamo svojo turistično destinacijo v osrednjem delu otoka.

Seveda so me najprej zanimale zlasti plaže. Za ljubitelje čistega in modrozelenega morja je tu pravi raj. Ogromno je lepih zalivčkov, prodnatih, skalnatih, peščenih, z dih jemajočimi skalnatimi skulpturami, posejanih ob in v morju. Zgolj mesto Pag ima okrog 25 plaž v neposredni bližini, ogromno prekrasnih pa je tudi povsod po otoku. Lahko si izberemo živahne ali samotne, z mirnim zalivčkom, kjer lahko otroci brez skrbi čofotajo v plitvi vodi, take s preprostim dostopom brez ostrega kamenja in morskih ježkov  v zasedi, pa take, kjer je tako imenitno skočiti v vodo na glavo.

Do večine plaž znotraj prstana Paške uvale se da priti z avtom, do nekaterih, še posebej lepih, se je potrebno malce potruditi, dostopne so bodisi s čolnom, bodisi malo s kolesom, malo peš, in potem…., potem smo v pravih malih nebesih. Pa še taka lepa imena imajo: Janjeće vode, Tri glave, Ručica, Slana, Malin, Veliki Zaton, Bijele Stene, Veliki bok, Mali bok, Bošana, Dubrava, Sv. Marko, Sv.Duh, Zrče, Caska, Kotica, Prosika,…

Komur ni samo do uživanja na prelepih plažah, si lahko hitro omisli še kake športne aktivnosti, povezanimi s poletjem in občutkom soli, sonca ter vetra na koži. Se radi potapljate? Pag ponuja odlične možnosti za raziskovanje podvodnega sveta. Na otoku je morje vedno čistejše kot na celini, morskega življa je več, zanimivo bo na vsakem potopu.

Obožujete surfanje in jadranje? Pag je pravi otok za vas, še posebej boste uživali v Paški uvali. Vedno vsaj malce pihlja, morske širjave in prekrasno okolje pa vam kar ne dajo občutka, da imate že dovolj za danes.

Pravi raj pa predstavlja Pag tudi za kolesarje. Kar 14 tematskih kolesarskih poti, urejenih na nekdanjih ovčarskih poteh, s svojimi 115 km nudi čudovite možnosti za razgibano preživljanje prostega časa. Med seboj jih lahko kombinirate, s kolesom pa lahko pridete pravzaprav povsod.

Tudi ljubitelji teniških igrišč se ne morejo pritoževati nad ponudbo, v vsakem večjem naselju in kampu lahko žogico pošiljate preko nasprotnikove mreže. Na področju Lokunje je ekskluzivni olimpijski center s teniškimi tereni in igrišči za številne druge športe.

Stene, ki se navpično dvigujejo nad morjem, in označene z  alpinističnimi smerokazi, pa so pravi izziv za alpiniste.

Raziskovanje neznanega in ponovno odkrivanje znanega je ena najljubših prostočasnih aktivnosti večine obiskovalcev. Tega na Pagu ne zmanjka. Kar dva ornitološka rezervata sta na JV delu Paga, Malo in Veliko Blato. Okoli kraških jezer z istima imenoma je presenetljivo bujno rastje, ki daje zatočišče, gnezdišče in hrano neštetim pticam, stalnim in selivkam, ter drugim živalim.

Najlepši in najbolj naraven del otoka je najskrajnejši SZ del, botanični rezervat Lun. To je predel z nasadom starodavnih oljk, kjer raste 80.000 dreves, od teh je okrog  1.500 prav posebnih, divjih oljk, sorte  olea oleaster. To so 5 – 8 m visoka drevesa s povprečno starostjo 1.200 let. Bližnja naselja so v slikovitih uvalah: Jakišnica, Dudići, Varsan, Potočnica.

Zemljepisni položaj mesta Paga omogoča vsakemu obiskovalcu tudi hitre in lahke izlete do največjih hrvaških nacionalnih parkov. Prečudovit arhipelag Kornatskih otočkov vas bo navdušil. V kratkem času se lahko iz tople mediteranske klime prestavite v svežo planinsko v Paklenici ali Velebitu, se sprehodite med bisernimi slapovi Krke in med gostim gozdom odkrijete prekrasne slapove in  Plitvička jezera.

Po vseh teh pašah in izzivih za oči, dušo in telo pa se prileže kaj dobrega tudi za želodec. In na Pagu ne boste ne lačni in ne žejni, saj je dobrot, tudi pravih paških gastronomskih specialitet, na pretek. V dolinah in na poljih, zlasti v Novaljski, Kolanski, Povljanski in Vlašićki dolini vzgajajo vinsko trto (lokalno žutico), zelenjavo in sadje. Severni del, polotok Lun, je v glavnem zasajen z oljkami. Veter, ki piha čez Velebitski kanal, nosi s seboj slano meglico, ki pada na pašnike in tako orošena trava je odlična hrana ovcam.

Pažani so se tradicionalno ukvarjali z ovčerejo in ribištvom, ena najpomembnejših gospodarskih panog pa je proizvodnja soli. Kvalitetna sol, pridobljena po naravni poti iz čistega morja je že stoletja zaščitni znak mesta Paga. Skozi vso zgodovino je bilo paško gospodarstvo namreč tesno povezano s to tradicionalno dejavnostjo, staro več kot tisoč let.

Prvi zgodovinski zapisi iz leta 999, potrjujejo, da so na Pagu pridobivali sol že v rimskih časih.  Nastanek mesta Pag je povezan z izkoriščanjem naravnih plitvin v zaprtem zalivu (tako imenovanih “Valle di Pago”) za proizvodnjo soli.

Tu proizvajajo tudi kvaliteten in izjemno cenjen trdi ovčji paški sir. Zraven se prileže okusna paška jagnjetina, paški pršut, belo vino, travarica in domači prošek.

V ribarnici lahko kupite sveže ribe, školjke in rake, seveda pa vam jih okusno postrežejo tudi v restavracijah in gostilnicah. V benediktinskem samostanu Sv. Margarite še danes po tajnem receptu pripravljajo tradicionalno trdo pecivo, baškotin. Poznan pa je tudi izjemno zdravilen kaduljin med, ki ga pridelujejo po vasicah.

Pag ima bogato folklorno dediščino. Paška narodna noša je lepih barv in oblik, še posebej atraktivno pa je žensko pokrivalo, obrobljeno s paško čipko. Paška čipka je najlepši avtohtoni spominek, izdeluje se s šivanjem in je lahko samostojni okras ali del oblačila. Osrednji del leta je čas za poletni Paški karneval, kjer mestna godba na pihala igra tradicionalno paško kolo, zavrtite pa se lahko tudi na plesu v maskah ali poslušate domače napeve. Če boste na Pagu 15. avgusta, ko je na Pagu tudi največji verski praznik, pa si lahko ogledate tudi svečano procesijo v čast Marijinega vnebovzetja.

V prazgodovini so otok naseljevali Liburni, kar med drugim dokazujejo ostanki gradenj (trdnjave in nekropole) pri naseljih Kolan, Novalja in drugje. Najpozneje v 1. stoletju so otok naselili Rimljani, ki so pričeli na različnih krajih na otoku postavljati obrambne objekte. Ti so služili za obrambo pred Iliri. Zgradili so večje obrambne objekte v Cissi ( današnji Caski), Novalii (Novalji), in manjše objekte v Košljunu, na rtu Zaglav in drugod. Postavili pa so tudi več večjih in manjših neutrjenih naselij.

Mesto Pag so na današnjem mestu zgradili med leti 1443 in 1474, pred tem so Pažani živeli v Starem mestu, kjer je danes arheološko področje. Latinsko ime za Pag je Pagus, italijansko Pago in nemško Baag. Kralj Bela IV je leta 1244 Pagu podelil naslov svobodnega kraljevskega mesta, v 16. st, pa so dobili tudi svoj prvi mestni statut. Mesto Pag se je razvilo v srednjem veku okrog središčnega trga in štirih ulic, ki mesto delijo na štiri četrti.

V srednjem veku je otok izmenoma pripadal Rabu in Zadru, od leta 1409 do 1797 so bili njegovi lastniki Benečani, nato pa je doživel usodo drugih dalmatinskih otokov in postal del avstrijskega cesarstva. V 20. st. se je mesto razširilo tudi izven mestnega obzidja, z razcvetom turizma v 60-ih letih pa so nastali tudi novi deli mesta: Prosika, Vodice, Blato, Murvica, Bašaca, Sv. Jelena in Bošana. V mestu Pagu živi približno polovica otoškega prebivalstva, okrog 4.000 ljudi. Stalno živi na otoku približno 8.400 prebivalcev.

Za jutranja ali večerna raziskovanja boste imeli precej dela z obiskom kulturno-zgodovinskih spomenikov. Najpomembnejše stavbe v mestu Pag so Cerkev Marijinega vnebovzetja, Knežev dvor in Kula Skrivanat, edina preostala od devetih v nekdanjem mestnem obzidju, ki so obkrožale mesto.  Zanimive so tudi cerkve Sv. Jurija, Sv. Frane in  samostan Sv. Margarite, pa tudi stari magazini soli. 1 km od mestnega jedra je arheološko področje Stari grad s cerkvijo Sv. Marije in ostanki akropole. V sklopu festivala Paško poletje je na ogled mnogo gledaliških predstav, koncertov eminentnih hrvaških in svetovnih glasbenikov, pa tudi likovnih razstav.

Pag je znan tudi po tem, da so prvo hrvaško vetrno elektrarno leta 2004 postavili prav na tem otoku, SV od glavnega mesta Paga. Elektrarna Ravna 1 ima 7 Vesta V52 vetrnih turbin in proizvaja 5,95 MW elektrike letno. Na otoku Pagu je kar 11 svetilnikov, ki pomorščakom kažejo pot, so pa tudi privlačen fotografski motiv.

Največje mesto na otoku je istoimenski Pag. Večja naselji sta še Novalja in Lun ter več manjših vasic in turističnih središč. Prvi večji naselji, na kateri naletimo pri prehodu Paškega mostu, sta Miškovići in Dinjiška. Tu lahko v solinah še vedno vidite proizvodnjo soli  po starem postopku izsuševanja v manjših glinenih bazenih, kamor dovajajo morsko vodo.

V smeri proti Pagu je kmalu zatem odcep za dve ljubki vasici, Vlašiče med vinogradi, polji ter z lepo plažo, in slikovito Smokvico na pečini, ki se spusti do morja na prekrasno plažo. V slikoviti uvali, obrobljeni z borovim gozdičkom, se nahaja malo turistično naselje Košljun, nekdaj pomembna otoška luka za hitrejšo povezavo z Dalmacijo, danes pa idealno mesto za miren družinski dopust.

Ostala manjša naselja in zaselki so še Caska, Jakišnica, Povljana, Potočnica, Tovarnele in Kustići. Novalja in Stara Novalja z bližnjimi vasicami Mandre, Kolan, Metajna in Šimuni, so med najbolj priljubljenimi letovišči, saj imajo prekrasne plaže in zanimiv ter pester večerni utrip. Še posebej znana in vedno bolj priljubljena je plaža Zrče, ki se je drži  tudi sloves zabaviščne destinacije, predvsem po zaslugi hitro rastočega živahnega nočnega življenja.

Morda najbolj znan avtokamp in marina je gotovo Šimuni, eden najlepših na celotnem Jadranu. V marini je prostora za 170 privezov, v mirni uvali pa so izredno lepo urejene plaže, obrobljene z borovci, ki nudijo prijeten hlad.

S svojimi naravnimi značilnostmi ter pestro zgodovino je Pag v vseh letnih časih priljubljena turistična destinacija. Ko spomladi in po dežju skoraj čez noč požene zdrava zelena trava in zadišijo cvetice ter zabrenčijo čebele, je nebo polno ptičjega prhutanja in oglašanja, ovce pa zadovoljno mulijo travo.

Čudoviti sončni vzhodi in zahodi in odsevi na morski gladini nam poleg poletnih aktivnosti polepšajo prav vsak dan, mesteca so živahnejša in polna zadovoljnih obrazov, zdravi pridelki pa nas kar vabijo k uživanju. Jesenska toplota obarva skalovje, drevesa ter cvetje drugače, fotografskih motivov nikoli ne zmanjka.  Zima ponovno pričara povsem drugačno podobo otoka, močna burja prečisti zrak in otočane zapre v hiše.

Obiskovalcev, ki se vedno znova vračajo, je ogromno, boste med njimi tudi vi?