Zagreb, glavno mesto Hrvaške

Zagreb je mesto nasprotij, staro in mlado, dopoldne poslovno, popoldne sproščeno, po mogočnem evropska metropola pa tudi mesto, ki se ga turisti spominjajo po šarmu njegovega središča in gostoljubnosti domačinov. Zagreb je mesto po meri človeka.
Zagreb je glavno in največje ter najpogosteje naseljeno mesto na Hrvaškem. Arheološke najdbe pričajo o tem, da je življenje na področju Zagreba obstajalo že v času kamene dobe.

Sedaj pa je mesto kulturno, gospodarsko, politično in administrativno središče Republike Hrvaške. Tu živi četrtina celotnega prebivalstva, kar številčno znaša skoraj milijon ljudi, skupaj s širšim urbanim območjem pa živi preko milijon prebivalcev. Širše urbano območje vključuje naselja Dugo Selo, Samobor, Velika Gorica in Zaprešić. Iz tega pa je navdih za svoj turistični slogan dobila tudi njihova turistična organizacija, ki se glasi: »Zagreb, mesto milijonov src«.

Zagreb leži pod goro Medvednico, na 120 metrov nadmorske višine, na jugozahodnem delu Panonske nižine, na severnem bregu reke Save, del mesta pa se je razširil tudi na južni breg reke. Zagreb leži ob glavni kopenski magistrali med Srednjo Evropo in Malo Azijo, prav tako pa tudi ob enem od najlažjih dovozov iz Panonske nižine do Jadranskega morja. Zagreb se deli na Gornji in Donji Grad. Gornji grad je srednjeveško središče mesta in vsebuje ogromno zgodovinskih stavb kot so cerkve in verski spomeniki, Donji grad vsebuje odlične muzeje, zelene parke in odlične lokacije za nakupovanje.

Zagreb ima zmerno celinsko podnebje s toplimi poletji in dokaj mrzlimi zimami. Dnevno povprečje nad 20°C od junija do septembra, medtem ko zimske noči od decembra do februarja dosežejo povprečno temperaturo 1°C. Padavine so enakomerno porazdeljene skozi vse leto, z malo več v poletnih mesecih.

Zagreb ponuja odlično izbiro restavracij za vsak okus in denarnico, prav tako pa je znan po svojih sladicah ki so zelo popularne pri domačinih. V mestu najdemo tudi veliko restavracij z mednarodno kuhinjo. Za tiste, ki želijo preživeti noči v Zagrebu, vam mesto ponuja odlične nočne klube v katerih se lahko zabavate do jutranjih ur. Kajenje je v mestu Zagreb prepovedano v vseh zaprtih javnih prostorih, vključno z restavracijami in nekaterimi (vendar ne vse) bari in kavarnami. Manjši bari in kavarne lahko sami odločijo glede prepovedi kajenja.

Mesto Zagreb je prepoznavno po tradicionalnih pisanih kolačkih v obliki srca, licitarjih, ki jih poznamo tudi pri nas. Narejeni so iz medenega testa in so rdeče barve. Domačini jih že leta tradicionalno podarjajo vsem, ki jim kaj pomenijo, saj z njimi pokažejo ljubezen in naklonjenost. Ročno okrašene licitarje lahko najlaže občudujemo kar na glavni tržnici ali na placu, kakor tržnico Dolac imenujejo domačini in jo najdemo v središču Zagreba.

Vsako pravo mesto ima razgledno točko, s katere lahko občudujemo lepote ozkih ulic in iz množice nižjih stavb štrlečih zvonikov cerkva. Zagreb ni nobena izjema, saj je naslonjen na pobočje Medvednice s svojim vrhom Sljemenom, ki je ne samo izletniška točka, ampak tudi smučišče, na katerem se že nekaj let merijo najboljše smučarke in smučarji na svetu. Osrednji del z gozdom poraščene planine zaradi številnih urejenih poti, planinskih koč, zgodovinskih spomenikov in rekreativnih naprav daje vtis prostranega mestnega parka. Težko dostopno izletniško točko, Sljeme s svojimi 1033 metri nadmorske višine leži kar 900 metrov više od središča Zagreba, lahko preprosteje dosežemo z gondolsko žičnico. Med številnimi planinskimi potmi boste našli jamo Veternico in srednjeveški grad Medvednjak iz 13. stoletja.

Mesto si lahko ogledate tudi iz stolpa Lotrščak. Stolp ima zgodovinski pomen in je bil zgrajen v 13. stoletju ter je služil za zaščito. Če se povzpnete na stolp, lahko občudujete panoramo mesta Zagreb. Iz stolpa vsak dan opoldne tradicionalno zadoni zvok topa. Na vrhu je razstavna galerija in trgovina s spominki. Na poti do stolp je Strossmayerjevvo sprehajališče, ki v poletnih mesecih služi zbirališču slikarjev, glasbenikov in drugih umetnikov, ki ponujajo hrano, pijače, predstave in koncerte. Je priljubljeno zbirališče vseh starosti.

Osrednje mesto na trgu zavzema katedrala Blažene Device Marije, ali preprosto zagrebška Katedrala, najbolj poznana znamenitost mesta. V drugi polovici 19. stoletja jo je poškodoval potres, zdajšnjo neogotsko podobo pa je dobila ob obnovi, ko so zvonikoma dodali špici, tako da sta danes visoka kar 105 metrov. Obzidje okrog katedrale, ki ga je dal zgraditi škof v 15. stoletju, se je ohranilo do danes, le njegov zahodni del so pred dobrim stoletjem porušili in s tem odprli prelepo pročelje katedrale.

Iz trga bana Josipa Jelačića, ki leži v Donjem gradu,  se lahko odpravite, tudi s tramvajem, naravnost do Stadiona Maksimir, ki je lociran točno nasproti zagrebškega živalskega vrta. Ogled živali z vsega sveta je tako rekoč obvezen, predvsem za družine z otroki, a še zdaleč ni vse, kar ponuja Park Maksimir. Skrbno načrtovan park močno spominja na najbolj znane angleške parke. Zrasel je v vzhodnem delu mesta. Ko so ga l. 1794 odprli za javnost, je bilo to prvo javno sprehajališče v tem delu Evrope. Ime je dobil po svojem snovalcu, zagrebškem škofu Maksimilijanu Vrhovcu (1752 – 1827), ki je poleg nadškofa Haulika najzaslužnejši za njegovo ureditev. Maksimir je urejen na kraju, kjer je do sredine 19. stoletja stal hrastov gozd. V novem parku so uredili aleje, obdane z livadami in zelenicami, polnimi okrasnega cvetja in grmov, ki jih še vedno obdaja izviren hrastov gozd. Sprehodite se skozi prostrane gozdiče, na klopeh prisluhnite pticam in v treh maksimirskih jezerih opazujte labode.

Cerkev svetega Marka se nahaja na Trgu svetega Marka, ki se je nekdaj imenoval Radićev trg in predstavlja osrednji trg v Gornjem gradu. Trg svetega Marka je dobil ime prav po cerkvi svetega Marka. Okoli trga se nahajajo najbolj pomembne državne ustanove Hrvaške, in sicer vlada Republike Hrvaške, hrvaški sabor (parlament po naše) in ustavno sodišče Republike Hrvaške. Slikovita cerkev sv. Marka je ena od najstarejših objektov v Zagrebu in ena od njegovih simbolov. Navedena je bila že v seznamu župnijskih cerkva v Kaptolskem statutu leta 1334. Cerkev je bila sezidana v 13. stoletju in iz te prve, romanske faze gradnje se je ohranilo okno v južnem zidu in dno zvonika. Gotski oboki in prezbiterij so bili zgrajeni v drugi polovici 14. stoletja, ko je cerkev dobila svoj najbolj dragoceni del – razkošni gotski južni portal. Ta figuralno najbolj bogat gotski portal na Hrvaškem je bil izdelan v Parlerojovi delavnici, ki je ena najbolj znanih srednjeveških kiparskih delavnic. Na severozahodni steni se nahaja najstarejši grb Zagreba iz leta 1499. V celoti je bila prenovljena v drugi polovici 19. stoletja, ponovna restavrirana pa v prvi polovici 20. stoletja.

V okolici Zagreba se nahajajo številni gradovi, ki so vredni ogleda. Trakošćan je najbolj romantičen in po mnenju mnogih najlepši grad na Hrvaškem. Maruševac je lep primer romantičnega neogotskega “pravljičnega gradu”. Veliki Tabor je utrdba grofov Ratkay iz 15. stoletja. Gotsko-renesančna zgradba je odeta v skrivnost zaradi legende o žalostni usodi Veronike Desiniške, ki so jo za kazen vzidali v zid dvorca. Miljana, je slikovit podeželski dvorec grofov Ratkay in lep primer ljubezni in skrbi za ohranitev zgodovinske dediščine. Je skrbno obnovljen in opremljen z dragocenim pohištvom.

Severno od Zagreba leži Stubička dolina, ki je zgodovinsko pomembna kot prizorišče bojev med kmečko vstajo l. 1573. Zaradi naravnih lepot, starih gradov in številnih termalnih vrelcev je postala pomembno središče celinskega turizma.

Še severneje leži Krapina, pisano mesto sredi hrvaškega Zagorja, je bilo prvič omenjeno leta 1193, kot utrjeno mesto, katerega ostanki so vidni še danes, pa leta 1330. Sredi 14. stoletja je bila svobodno kraljevsko tržišče, ob koncu 15. stoletja pa je bil tu sedež hrvaškega bana. Krapina je znana zlasti po najdbah ostankov pračloveka neandertalskega tipa. V mestu je tudi domovinski muzej Ljudevita Gaja, ki je bil rojen v Krapini in ki so mu leta 1891 v mestu postavili spomenik.

Vzhodno od Zagreba leži Samobor. Samobor je tudi najbolj razvito turistično središče v Zagrebški županiji ter priljubljena izletniška točka Zagrebčanov in drugih gostov. Slovi zlasti po gastronomski ponudbi in po privlačnih prireditvah, med katerimi velja poudariti karnevalske prireditve. V okolici mesta so zanimivi še Grgosova jama in stari rudniki železove rude, kositra in mavca. Zanimivi so tudi Vilinske jame, Eko center Slani Dol, vrt zdravilnih zelišč Suban v Manjoj Vasi in drugo.

Zagreb gosti številne domače in mednarodne prireditve, ki privabi obiskovalce iz vsega sveta:

• Filmski festivali postajajo v mestu Zagreb vedno bolj priljubljeni.
• Animafest je posvečen kratkim animiranih filmom in večim igranim filmom.
• Zagreb Spring Jazz Review.
• Zagrebški mednarodni dan Jazz (pozno oktobra).
• Zagreb Summer Festival (od junija-julija).
• International Folklore Festival.

Domačini so ponosni na svoje mesto in njegovo okolico. Pravijo pa, da so od Zagreba lepše edino Zagrebčanke. Zagreb nudi ogromno kulturne, gurmanske, nočne in rekreacijske ponudbe. Vredno si je vzeti čas oziroma daljši dopust in raziskati vse kotičke Zagreba. Prav tako je pa idealen za krajše, romantične vikend izlet.

ZGODOVINA MESTA

Današnji Zagreb je nastal z združitvijo dveh srednjeveških naselij. Prvi pisni viri omenjajo mesto v letu 1094. Prvo hujšo preizkušnjo sta oba dela današnjega mesta Zagreb doživela leta 1242, ko so Zagreb opustošili Tatari, a so jih pregnali še isto leto. Tedaj je kralj Bela IV. Mestu podelil zlato bulo – samoupravo, ob morebitni vojni pa so bili vseeno zavezani k pomoči kralju. Tatarski vpad je Gradčane dodobra izučil in takoj so začeli postavljati obzidje z obrambnimi stolpi, pod njim pa se je na območju današnje Ilice razširilo predmestje. Ko so v 15. stoletju začeli groziti Turki, je dal škof obzidati še Kaptol.

Zagreb je imel v času turških vpadov od 14. do 18. stoletja v Evropi pomembno obrambno vlogo. Baročna obnova mesta od 17. do 18. stoletja je močno spremenila izgled Gradeca in Kaptola. Mesto je cvetelo zaradi trgovskih sejmov, prihodkov od posestev in mnogih obrtnih delavnic, kar se je pokazalo tudi na arhitekturni obnovi mesta. Zgrajene so bile razkošne palače, samostani in cerkve.

V mesto so se priselile bogate plemiške družine, kraljevski uslužbenci, cerkveni dostojanstveniki in bogati trgovci iz cele Evrope. Odpirati so se začele šole in bolnišnice, v mestu pa so se pričeli razvijati tudi kulturni običaji evropske prestolnice. Mesto je preraslo srednjeveške meje in je danes najpomembnejše upravno, gospodarsko in kulturno središče Hrvaške.

Po združitvi Kaptola, Gradeca in okoliških naselij v mesto Zagreb leta 1850 se razvoj mesta še pospeši. Leta 1862 je v mesto prvič pripeljal vlak, trideset let kasneje pa tramvaj. Tedaj so ga vlekli konji, ki je še danes eden od zaščitnih znakov hrvaške prestolnice. Potres leta 1880 pomeni pričetek obnove in modernizacije posameznih četrti in stavb v mestu. Zgrajene so bile reprezentativne javne stavbe, uredili so se parki in fontane, organiziran pa je bil tudi javni prevoz in komunalne storitve.

V 19. stoletju se je število prebivalcev podeseterilo. 20. stoletje je prineslo mestu izobilje in močno povezanost s takratnimi evropskimi središči kulture, umetnosti in znanosti. Z razvojem industrije se mesto v 60. letih prejšnjega stoletja razširi tudi na območje ob reki Savi in postaja moderno poslovno središče, pripravljeno na izzive tretjega tisočletja. Pospešen razvoj je nekoliko ustavila komunistična oblast, toda mesto je vseeno pridobivalo vse več kulturnih institucij in bilo središče odpora proti jugoslovanskemu komunističnemu režimu ter leta 1991 postalo prestolnica svobodne republike Hrvaške.

Sledi mini foto razglednica adventa 2015 in sicer v “domači”, neprofesionalni, produkciji: