Compare Listings

»Središte Istre«

Geografsko središče Istre je blizu Pazina

Ali veste, da lahko stopite prav na geografski center Istre?! Majhna kamnita piramida blizu vasi Trošti, ki leži le pet kilometrov od upravnega središča Istre, turistično podcenjenega Pazina, vam bo na »milimeter natančno« pokazala točko, kje je geografsko središče Istre.

Geografsko središče Istre je blizu Pazina

O geografskem centru Istre (hrvaško: središte Istre), so na portalu, ki turistično reklamira prav osrednjo Istro, www.central-istria.com, zapisali približno tako: »Doslej so mnogi poskušali določiti natančno geografsko središče Istre. Nekoč je po mnenju večine veljalo, da je geografsko središče Istre  na hribu Orljak pri Beramu, nekaj pa jih je menilo, da se center Istre nahaja pri točki Ježenjski križ.

Med obema svetovnima vojnama je center Istre celo označeval velik kamen in sicer na hribu Cesarovac med Velanovim brijegom in vasjo Matići. S pomočjo sodobne tehnologije pa je bilo leta 2002 vendar natančno določeno geografsko središče Istre.»

Ta čast je pripadla vasici Trošti v neposredni bližini Pazina. Do središča Istre najlažje pridemo s ceste Pazin – Žminj, kjer sledimo oznaki za vasico Trošti, v središču naselja pa nas čaka smerokaz za središče Istre. Skratka, sledite kažipotom in boste zlahka prispeli do središča Istre. 🙂

Prav na točki, ki povezuje tri najbolj oddaljene točke istrskega polotoka, so na majhni kamniti ploščadi postavili majhno »trikotno« piramido, na kateri so v hrvaščini, angleščini in glagoljici, preprosto in edino pravilno«, zapisane le besede »središče Istre«.

To majhno »piramidno« obeležje, ki kaže na geografsko središče Istre, leži ob lokalni makadamski, toda lepo prevozni, cesti. Na pokošenem travniku, kjer lahko zlahka tudi parkiramo, najdemo še gugalnico in kurišče za morebitni piknik (pazite, da vam ogenj ne bo ušel izpod nadzora!).

Radoveden pogled naokoli nam bo razkril, da smo v trenutku »postali del nedotaknjene istrske narave«, kjer se izmenjujejo travniki in senožeti, hrastovi in borovi gozdiči, suhozidi in jarki. Če pa bi pogledali še na www.google.com, največjega svetovnega modreca, pa bi našli še mnogo zanimivih informacij in povezanih dejstev z Istro.

Tukaj jih bomo našteli le nekaj, dokaj nepovezano in v naključnem vrstnem redu.  Istra je največji polotok na vzhodni obali Jadrana. Istra obsega 3558 kvadratnih kilometrov, od tega je 3135 kvadratnih kilometrov (88 odstotkov površine) na Hrvaškem, 385 kvadratnih kilometrov v Sloveniji in 38 kvadratnih kilometrov v Italiji.

Upravno gledano največji del hrvaškega dela polotoka Istre zavzemata večja Istrska županija, ki pokriva 2815 kvadratnih kilometrov z okrog 208.000 prebivalci in manjša Primorsko-goranska županija (vzhodna obala Istre ob Kvarnerju, tako imenovana »Liburnijsko primorje«, ki ga sestavljajo Kastav, Opatija, Lovran, Matulji in Mošćenička Draga) na 320 kvadratnih kilometrih s približno 39.000 prebivalci (statistika iz leta 2011).

Za nekaj več podatkov o sami Istri pa predlagamo, da si ogledate članek z naslovom: »Toskanska Istra s svojimi mesti«.

Ps. Amaterske fotografije smo naredili člani uredništva www.pag.si.


Sorodni članki

Romarska pot Staza Gospi Sinjskoj

»Staza Gospi Sinjskoj« je romarska pot, ki iz različnih krajev vodi do alkarskega Sinja, kjer je največje marijansko svetišče na jugu Hrvaške. Romarska pot "Staza Gospi Sinjskoj" (romarska pot h Gospe Sinjski) je za številne vernike edinstveno doživetje. Je pa potrebno že v uvodu poudariti, da Staza Gospi Sinjskoj ni namenjena le romarjem, ampak vsem, ki uživajo v (turističnem) pohodništvu.

Nadaljujte z branjem

Beloglavi jastreb, simbol Cresa

V kraju Beli, na vzhodni strani otoka Cres, intenzivno deluje ekološko raziskovalno središče za zaščito narave. »Ptičji center« se primarno ukvarja z zaščito beloglavih jastrebov, ogrožene vrste ptic z občutkom za družino, ki pa jim grozi izumrtje. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Stonske soline, najstarejše soline na svetu?!

Če obišče Ston naključni popotnik, domači ali tuji turist, ga bosta zagotovo pritegnila dolgo obzidje, ta »kitajski zid Sredozemlja« in veliki grozdi ostrig v Malostonskem zalivu. In ko se bo obiskovalec napotil še naprej po Pelješcu, bo šel mimo solin, ne da bi vedel, da je blizu najstarejših solin v Evropi, mogoče tudi na svetu?! Stonske soline so namreč stare nič več in nič manj kot štiri dolga tisočletja.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.