Compare Listings

Mrtvaški ples v Istri

Cerkev svete Marije na Škriljinah

Cerkev sv. Marije na Škriljinah, v bližini vasice Beram v osrednji Istri, si zasluži našo posebno pozornost. Cerkev je danes znana predvsem po svojih 46 gotskih freskah, vključno z znamenitim mrtvaškim plesom.

Cerkev svete Marije na Škriljinah

Cerkev svete Marije na Škriljinah, roko na srce, ni tako (turistično) privlačna kot je npr. cerkev svete Trojice v Hrastovljah v Sloveniji, ki je prav tako znana po svojem mrtvaškem plesu. So pa njene gotske freske, ki jih je leta 1474 naslikal Vincenc iz Kastava (s pomočjo dveh slikarjev), s stališča umetnostnih zgodovinarjev zagotovo zelo pomembne. Mrtvaški ples iz cerkve sv. Marije na Škriljinah je namreč najbolj poznana istrska freska.

Cerkev svete Marije na Škriljinah najdemo dober kilometer severovzhodno od naselja Beram, ki leži v valoviti kraški pokrajine istrske planote.

Od Berama pa do vzhodno ležečega Pazina je le dobrih 5 kilometrov, če pa bi se odpravili na zahod, bi po slabih 30-ih kilometrih prispeli do Poreča. Do slikovitega Motovuna je skoraj 17 kilometrov, kot zanimivost pa dodajmo, da je med cerkvijo svete Marije na Škriljinah in že omenjeno, z obzidjem opasano cerkvico svete Trojice v slovenskih Hrastovljah 53 kilometrov (ura avtomobilske vožnje).

Pogled v zgodovino cerkve svete Marije na Škriljinah razkrije, da je bil tu okrog leta 1000 benediktinski samostan. O tem, kdaj je bil samostan zapuščen, ni zgodovinskih virov. Spletni viri menijo, da je bil samostan opuščen v 12. ali 13. stoletju, ko so benediktinci v glavnem izginili s tega območja. Sama cerkev svete Marije na Škriljinah pa je bila zgrajena v 13. stoletju.

Dobro ohranjene poznogotske freske, teh je kar 46, skoraj v celoti pokrivajo notranje stene cerkve in so delo mojstra Vincenta iz Kastva (ta je verjetno sin Janeza iz Kastva, ki je naslikal freske v slovenskih Hrastovljah). Slike so izdelali po naročilu beramske bratovščine sv. Marije, zato je večji del prostora na slikah namenjen prizorom iz življenj Marije in Jezusa.

Med obiskovalci najmočnejši vtis med vsemi freskami vzbuja prav freska Ples mrtvih, ki je naslikana na zahodni strani cerkve, nastala pa je po epidemiji bubonske kuge. Gre za eno najstarejših ohranjenih fresk na Hrvaškem, ogledamo si lahko srhljivo upodobitev smrti, pred katero smo vsi enaki in ji ne more nihče ubežati.

Ob poplesujočih mrtvecih, belih okostnjakih, se v zadnji povorki, pred odprtim grobom, znajdejo papež, kardinal in škof, kralj in kraljica, debel gostilničar, otrok, berač in vojak, ki mu ne pomaga niti močan oklep in na koncu tudi trgovec, ki »gospe Smrti« ne uspe podkupiti niti s številnimi zlatimi dukati.

V 18. stoletju, v obdobju baroka, so cerkev razširili in obnovili, vendar so pri tem del fresk poškodovali oz. uničili. Vse freske so  prebarvali in skrili, leta 1913 pa so jih na novo »odkrili« in celovito restavrirali. Dodajmo, da se za cerkvijo nahaja beramsko pokopališče.

Slovenska wikipedija (o tej temi lahko tam preberete zelo izčrpen članek) o freskah zapiše naslednje: »Značilnost fresk v cerkvi svete Marije na Škriljinah je enostavnost in naivnost, pri čemer nastane povezava med ljudsko slikarsko tradicijo in mednarodno umetnostjo pozne gotike. Poleg tega je v ciklu združenih več slogov in ustvarjalnih predlog.« In tudi: »Slike so zelo barvite in mnoge opremljene s preprostimi okraski, ki vključujejo zvezde na dnevnem nebu ali okraske na oblačilih.«

Za konec zgodbe o minljivosti življenja in enakosti vseh pred smrtjo povejmo, da je cerkev svete Marije na Škriljinah, poleg puljske Arene in Eufrazijeve bazilike, najbolj prepoznaven kulturni spomenik Istre. Beramske freske so s svojim obsegom in odličnostjo vrhunski dosežek domačega stenskega slikarstva v Istri. To pa sta že tako zanimiva podatka istrskih turističnih delavcev, da si cerkvica svete Marije na Škriljinah skorajda zasluži naš obisk, kajne?

Ps. Za fotografije se na www.pag.si zahvaljujemo TZ Osrednje Istre.

Sorodni članki

Zakladnica Medžimurja – “Riznica Međimurja“

Muzej Zakladnica Medžimurja (v hrvaškem originalu - "Riznica Međimurja“) v Čakovcu, ki je bil odprt leta 2021 na 2.426 kvadratnih metrih, se osredotoča predvsem na ohranjanje, interpretacijo in promocijo medžimurske nesnovne dediščine. Velika večina strokovnjakov meni, da je muzej Zakladnica Medžimurja v trenutku postal biser hrvaškega celinskega turizma.

Nadaljujte z branjem

Telašćica, Naravni park Telašćica

Naravni park Telašćica se ob vsej skupni lepoti, popolnoma upravičeno, hvali predvsem s svojimi tremi posameznimi (turističnimi) sladkorčki. Prvi med njimi je edinstven zaliv Telašćica kot najvarnejše, najlepše in največje naravno pristanišče v Jadranskem morju, ki ima 25 zalivčkov in majhnih plaž. Sledi sam Dugi otok oziroma njegove tako imenovane »skale« (klifi), ki se dvignejo celo nad 160 metrov nadmorske višine in se spustijo vse do globine 90 m. Na koncu pa je tukaj še slano jezero Mir z zdravilnimi lastnostmi, ki »lebdi v Jadranskem morju«.

Nadaljujte z branjem

Hrvaški gasilski muzej

Izjemno zanimiva in bogata tradicija hrvaškega gasilstva si zasluži posebno pozornost in ustrezno javno predstavitev. Hrvaški gasilski muzej (v originalu »Muzej hrvatskog vatrogastva«) je svoje prostore našel v Varaždinu (in to ne slučajno).

Nadaljujte z branjem