Compare Listings

Dobro skrita skrivnost Rovinja

Turnina, varuhinja Rovinja in okolice

Na enem od hribčkov nad Rovinjem, med rodovitnimi polji, stoji edinstven fortifikacijski objekt, kakršnega v Istri več ne najdemo. Dominira nad širšim področjem Rovinja ter nadzira kopenske dostope v mesto, pa tudi plovne poti od Limskega kanala pa vse do Brionskega otočja in ponuja fantastičen pogled na morje, Rovinj in celotno okolico.

Turnina, varuhinja Rovinja in okolice

Do pred nekaj let povsem zapuščena krajevna znamenitost je skrivala rimske in bizantinske novčiče, razno orožje ter kovinske in kamnite artefakte. Na mestu nekdanje predzgodovinske utrdbe so v pozni antiki postavili stolp in utrdbo, ki je sodila v benečanski utrdbeni sistem, služila je tudi namestitvi vojske.

Ko pomislite na Rovinj, kaj vam najprej pade na misel? Gotovo ne Turnina, temveč, kako se barčice nežno zibljejo v slikovitem pristanišču, sprehajalci, ki se počasi sprehajajo po rivi, turisti, ki srkajo svoj živobarvni Aperol Spritz na soncu in domačini, ki klepetajo ob neizogibni kavi. Pogled na sveto Evfemijo in vse je dobro. Neko dobro vzdušje in prijeten občutek vam prevzame srce. In to ne le zaradi lepega vremena. Ne, to je izključno zaradi Rovinja.

Roža.

Rovinj je zagotovo eno od najbolj prepoznavnih istrskih mest, ki ga mora obiskati vsak, ko je v Istri, tako kot je potrebno obiskati puljsko Areno ali poreško Evfrazijevo baziliko. Nešteto slik tega slikovitega mesteca umetnikov in ribičev je že objadralo svet.

In nikdar ne izgubi svoje privlačnosti, ne glede na to, koliko turistov je sprejelo vsako leto, jih pozdravilo, jim ugajalo in za vedno pridobilo. Rovinj je preprosto tak, naj bo v njem sto ljudi, milijon ali prav nihče. Rovinj je duša Istre.

Turnina, varuhinja mesta

Pravzaprav tega bloga nisem nameravala posvetiti dobro znanemu istrskemu dragulju, temveč eni od njegovih skrivnosti, za katero, to moram priznati, niti jaz dolgo nisem vedela. Sicer sem slišala, da obstaja, ampak nisem imela pojma, kaj bi to sploh lahko bilo. Imenuje pa se Turnina.

Trdnjava se omenja v pozni antiki.

Ko se v Rovinj spuščate preko Rovinjskega Sela, oziroma iz smeri izhoda z Istrskega ipsilona, boste pred vstopom v mesto videli znak Turnina. Videla sem ga že večkrat, a ga nisem povezovala s srednjeveško utrdbo, varuhinjo Rovinja in okolice, saj se mi je zdel to le predel Rovinja.

K sreči pa sem zavila tja in spoznala kako impresivno lokacija je to. Kot pravijo strokovnjaki, je to edinstven fortifikacijski objekt, kakršnega v Istri več ne najdemo, niti ne v širši okolici. Dominira nad širšim področjem Rovinja ter nadzira kopenske dostope v mesto, pa tudi plovne poti od Limskega kanala pa vse do Brionskega otočja.

Če želite torej fantastičen pogled na morje, Rovinj in celotno okolico, morate obiskati Turnino. Lahko si samo predstavljam, kako zgleda vse to v mraku in ko sonce zahaja za morjem. Sama sem bila tu namreč v jutranjih urah, ko je bilo oblačno, zagotovo pa bom enkrat šla tudi na večerni giro. Zakaj to pravim? Zato, ker je rovinjski kraj pretežno raven s kakšnim blagim hribčkom, ki so ga začele osvajati oljke. Turnina se nahaja na enem od njih, visokem 107 metrov, vendar v gostem gozdu.

Bila je predvsem vojaška postojanka.

Jaz sem se do Turnine pripeljala s kolesom iz Rovinja, vozeč se v smeri proti Balam, nato pa sem nedaleč od kamnoloma zavila levo na pot proti zapuščenemu vrtcu. Kolesarska pot številka 202 vodi do vznožja hriba, na katerem je zgrajena Turnina, ki je bila nekdaj visoka kar 16 metrov, danes pa je polovico nižja.

Ves čas vas do tega hribčka spremljajo rodovitna polja, preprežena s kanali. Zelenjave tukaj ne manjka in sedaj mi je jasno, kaj se vsako jutro prodaja na rovinjski tržnici. Ne manjka niti vinogradov. Tu je začetek in konec odlične rovinjske malvazije.

Predzgodovinska utrdba

Na vrhu Turnine.

Ko za vami ostanejo rodovitna polja, se pričnete po makadamski poti, še naprej sledeč poti 202, vzpenjati proti hribu in stolpu, ki je zgrajen na mestu nekdanje predzgodovinske utrdbe. Na pol poti do vrha boste zagledali pot, ki vodi na desno. Je malo bolj strma in vodi skozi gozdiček vse do stolpa, zgrajenega v pozni antiki, kar potrjujejo sodasti oboki.

V antičnem času se je stolp imenoval Arupinum. Impresiven je ne samo zaradi lokacije in višine, temveč tudi zaradi velikosti. Utrdba je dolga 23,5 in široka 14 metrov.

Kaj vemo o tej, do pred nekaj leti povsem zapuščeni krajevni znamenitosti, ki so jo k sreči pričeli obnavljati?

Obrambni karakter stavbe.

Turnino prvič omenijo leta 789 in to ne v dobrem smislu. Tega leta so jo razrušili. Do leta 1211 je bila v posesti poreških nadškofov, potem pa je postala last puljske družine Castropola. Tako je bilo vse do leta 1332, ko so jo uvrstili v benečanski utrdbeni sistem, katerega kapetan je imel sedež v Svetem Lovreču.

V srednjem veku se je stolp imenoval Torre di Boraso, o nastanku tega imena pa je več zgodb. Prva je, da je dobil ime po rimski družini Burro (Burrasia Turris), druga zgodba pa pravi, da se je imenoval Turris Voraginis, po latinski besedi vorago (brezno ali ponor), saj so verjeli, da je stolp nastal nad podzemnimi hodniki, vkopanimi v živo skalo. Verjetno pa ime izvira od dukljanskih plemičev Borisi iz Bara, ko je leta 1595, skupaj s fevdom Funtana, prešel v njihovo last.

Turnina je sedaj le delno obnovljena.

Ta zanimiva stavba je že od zdavnaj zapuščena. Sameva že štiri stoletja. Stolp je sicer v začetku 19. stoletja kupila družina  Gianelli, ki ga je poskušala obnoviti.

Takrat so našli rimske in bizantinske novčiče, razno orožje ter kovinske in kamnite artefakte. Zadnji lastniki so bili družina Rismondo, nato družina Vianelli, nato pa so stolp leta 1945 nacionalizirali.

Turnina je, poleg tega, da je imela obrambni značaj, služila tudi kot bivališče, tako menijo zgodovinarji in arheologi.  To potrjuje  vestibul (predprostor) v pritličju in odprtine na prvih dveh nadstropjih.

V 12. stoletju so Turnino dozidali.

Tretje nadstropje pa nima nobenih odprtin in še vedno ostaja skrivnost, čemu je služilo. Prvotno je imela Turnina pritličje in nadstropje, ostalo pa so dogradili v 12. stoletju. Prvenstveno je služila za namestitev kapetana in vojske, imela pa je tudi svoj vodni zbiralnik.

V vsakem primeru je treba iti do Turnine. Če že ne zaradi spoznavanja lokalne zgodovine in arhitekture, pa vsaj zaradi razgleda. Da pa vam pot ne bo prekratka, če se odločite iti na pot s kolesom, vam predlagam, da nadaljujete po poti Rubinum okoli Rovinja, oziroma po poti 202, ki je dolga 27,5 km, saj boste ob njej videli še nekaj zanimivih točk.

Sveti Toma na polju

Ob Turnini je vsekakor najbolj zanimiva cerkvica svetega Tome, za katero so celo verjeli, da je z njo povezana s podzemnimi hodniki. Ker pa lokaciji nista tako blizu – ločijo ju trije kilometri – pa menim, da gre tu bolj za ljudsko legendo.

Sveti Toma.

Sveti Toma je prekrasna cerkvica sredi polj, ki je prav tako na pol porušena, vendar pa vseeno pritegne pozornost. Nahaja se ob stari zapuščeni progi med Kanfanarjem in Rovinjem, na predelu Santuman, do nje pa lahko pridete tudi z avtomobilom. Ob njej je urejeno počivališče, tako, da je lahko tu idealen kotiček za prigrizek in počitek.

Objekt so zgradili konec 8. ali v začetku 9. stoletja.  Današnji videz pa ima iz časa renovacije v 16. stoletju. Kot piše v virih, je bila cerkvica ena od postaj drugega dne romanj ob praznovanju predvečera Odrešitelja, ko so obhodili vse rovinjske cerkvice ob druženju in molitvah za posevke.

Je možno, da bi bila povezana s podzemnimi hodniki?

Strokovnjaki pravijo, da je lep primer cerkvene arhitekture karolinškega obdobja v Istri. Meni pa se zdi krasno počivališče, zanimiva točka sredi zelene pokrajine obdelanih in zapuščenih njiv ter vinogradov, ki vas kar kliče k fotografiranju in da poleg nje enostavno uživate.

Gotovo bo še bolj obiskana, ko bo dokončana preureditev nekdanje železniške proge od Kanfanarja do Rovinja v kolesarsko in pešpot po vzoru Parenzane.

Trenutno jo čistijo zaraslega rastlinja. Sedaj se, žal, po njej ne da peljati, saj podlaga ni temu namenjena. Ko pa bo to urejeno, boste lahko šli od Rovinja do nekaj oddaljenega Kanfanarja brez iskanja dodatnih poti in stez.

Stara proga.

Če se boste odločili za to pot in to ob progi, boste morali malo bolj raziskati poti, ob katerih boste to progo tudi lahko videli. Predlagam vam, da ob tej priložnosti izberete poti 201, 274 in 271. Vse so v odličnem stanju in pravi užitek se je voziti po njih. Ob poti pa boste vsake toliko naleteli tudi na kako mlakužo ali jezerce s bogatim rastlinskim in živalskim svetom. Še posebej ob povratku iz Kanfanarja za Rovinj. V tem primeru boste potrebovali  uro in pol za prijetno vožnjo navzdol.

Za tekst in fotografije se na www.pag.si zahvaljujemo hrvaški novinarki Barbari Ban. Na njeni spletni strani Hello Istria lahko pogledate številne članke o prekrasni Istri.

Sorodni članki

Badija, otok jelenčkov

Ste že slišali za otok Badija? Nahaja se na vzhodnem delu Pelješkega kanala, kanal Ježevica pa ga ločuje od otoka Korčule. Vsekakor je Badija vreden našega obiska. Zakaj? Kratek odgovor se skriva v naslednjih besedah: plaže, samostan in jelenčki lopatarji (damjaki). Poglejmo razloge za obisk otoka Badija nekoliko podrobneje.

Nadaljujte z branjem

Muzej Vučedolske kulture

V bližini Vukovarja si lahko ogledamo atraktiven Muzej Vučedolske kulture. Učili smo se, da so bile stare civilizacije v Egiptu in Mezopotamiji izjemno napredne in da je bila takrat v Evropi »kamena doba«, da smo zaostali v razvoju. Vučedolska kultura kaže, da temu vendarle ni tako.

Nadaljujte z branjem

Vela Luka – najdaljši mozaik na svetu

Društvo likovnih umetnikov Vela Luka na otoku Korčula že nekaj let ustvarja umetniški projekt, ki bo – v doglednem času – zagotovo vpisan v znamenito Guinnessovo knjigo rekordov. Cilj je ustvariti mozaik, vgrajen v dolgo promenado Vele Luke, postal pa naj bi najdaljši talni mozaik na svetu.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.