Compare Listings

Riva Split, splitska promenada

Riva Split

Riva Split je splitska mestna dnevna soba, najbolj priljubljen in pomemben javni prostor v Splitu. Riva Split je s svojo promenado neizogiben simbol mesta Split in velja za prvovrstno središče Splita. Riva Split je velikansko prizorišče splitskega mestnega življenja, kjer se na sami obali, na južni strani Dioklecijanove palače, ob samem robu »starega Splita«, skozi celotno leto odvijajo številne – predvsem – kulturne in zabavne prireditve. Seveda je Riva Split najbolj »živa« poleti, ko jo sredi turistične sezone napolnijo tisočeri obiskovalci iz vseh koncev sveta.

Riva Split

Riva Split velja za svojevrsten center Splita. Je urban, javen, zelo odprt in dostopen prostor, star 1700 let. Obala hrvaškega narodnega preporoda, Splitska riva, Riva Split ali le krajše Riva je splitska ulica (le za pešce), posvečena hrvaškemu narodnemu preporodu iz 18. in 19. stoletja.

Riva Split se nahaja tik pod južnim obzidjem znamenite Dioklecijanove palače in starega mestnega jedra. Glavna avtobusna postaja in trajektno pristanišče se nahajata v neposredni bližini Rive Split. Znamenita splitska plaža Bačvice je od Rive Split oddaljena le slab kilometer. Na zahodni strani Rive Split se nahaja park Sustipan z lepo ohranjeno naravo in pogledom na morje, plažami, lepo se vidi hrib Marjan, »naravna oaza Splita«.

Že pred časom smo v članku z naslovom Turistični vodič po Splitu zapisali: »Čeprav je – seveda – na Rivi Split vse nekoliko (oz. mnogo) dražje, je kljub temu posebna draž spiti kavo ali pivo na centralni splitski obali in se počutiti kot pravi domačin. Z Rive Split se lepo vidi tudi Matejuška, pristanišče za manjše čolne splitskih ribičev, hkrati pa je tam tudi zbirališče mladih Splitčanov. V bližini je znamenita in lepa splitska četrt Varoš, ki je tudi vredna naše pozornosti«. Skratka, splitsko življenje se kar v veliki meri vrti okrog Rive Split«.

Riva Split je svojo današnjo podobo resneje začela dobivati pred dvema stoletjema, ko so v času Napoleona tem krajem vladali Francozi, še posebej je treba izpostaviti pomembno vlogo maršala Marmonta (po njem je poimenovana tudi ena izmed najpomembnejših ulic v Splitu).

Od takrat se je podoba Rive Split večkrat nekoliko spreminjala, vedno pa jo je vendarle zaznamoval spektakularen videz, ki ga ustvarjajo južno pročelje Dioklecijanove palače s samim vhodom v t.i. »podrume« (kleti) slavne Dioklecijanove palače, stavbe postavljene zahodno od rimske palače, frančiškanski samostan s cerkvijo »svetog Frane« (slovensko – sv. Frančiška), palača Bajamonti Dešković in nenazadnje tudi Lučka kapitanija na vzhodnem koncu.

Današnja Riva Split je raj za pešce (promet za vozila je že dolgo prepovedan!), ki ga krasi neprekinjena vrsta kavarn in restavracij. Riva Split je idealen kraj za pitje jutranje ali popoldanske kave ali večerni izhod in druženje s prijatelji ob pijači. Riva Split je – vsaj v času najbolj turističnih mescev – pravo človeško mravljišče, ki neutrudno gomazi dan in noč, gibanje levo desno, gor in dol, se na Rivi Split poleti sploh ne ustavi.

Turistična skupnost Split med drugim zapiše približno takole: »Riva Split je prizorišče splitskega mestnega življenja, na splitski priobalni promenadi se odvijajo številne kulturne in zabavne prireditve, na Rivi Split so Splitčani redno pozdravljali svoje športnike po neštetih velikih rezultatih (npr. vaterpolo zmage, košarkarski uspehi, neverjetni uspehi hrvaške nogometne reprezentance in seveda teniški igralec Goran Ivanišević leta 2001 po neverjetnem zmagoslavju v angleškem Wimbledonu, ko ga na splitski Rivi pričaka okrog 100 tisoč ljudi!).

Riva Split občasno postane tudi vroč politični forum, na njej se že desetletja z množičnimi zbiranji in protesti slikajo aktualne – lokalne in državne – politične razmere. Svoje najlepše obleke pa Riva Split obleče ob veselem decembru, ob razuzdanem karnevalskem rajanju in predvsem za t.i. »sudamje«, lokalne (krščanske) praznike posvečene svetemu Dujmu, največjemu zaščitniku dalmatinskega Splita«.

Riva Split je dolga približno 250 metrov in široka 55 metrov, zaseda torej skorajda 14.000 kvadratnih metrov. Med Dioklecijanovo palačo na severnem koncu Rive in morjem je postavljen drevored eksotičnih palm. Pod njimi, na klopcah, se najdejo številni primerni kotički za počitek in lovljenje sence v vročih poletnih dneh.

Wikipedija o palmah na Rivi Split sicer zapiše: »V Splitu so od leta 1910 začeli razpravljati o sajenju palm ob francoski obali in odstranitvi obstoječega drevesa murv. Tako so prve palme na splitski Rivi začeli saditi v obdobju od 1920 do 1922 zaradi sredozemskega vzdušja oziroma iz turističnih razlogov. Zadnjo palmo iz tega začetnega obdobja saditve eksotičnih rastlin, visoka je bila kar 18 metrov, so zaradi bolezni posekali leta 2003. Danes na splitski Rivi rastejo palme kanarskega datlja«.

V začetku tega tisočletja so se v Splitu odločili, da bodo Rivo Split dokaj temeljito prenovili. Na natečaju, javnem razpisu za ureditev in urbano opremo splitske Rive je leta 2004 zmagal uveljavljen arhitekturni biro 3LHD. Na spletni strani 3LHD.com lahko med drugim preberemo: »Riva je osrednja točka stika mesta z morjem. Projekt reartikulira prostore za mnogotere dogodke in jih harmonizira v novo integrirano površino. Poleg arhitekturne zasnove, uporabljeni materiali odgovarjajo na vse praktične izzive, s katerimi se sooča Riva Split. Vsi elementi in oprema so bili posebej zasnovani za ta projekt in se poskušajo vklopiti v lokalni duh in vzdušje, atmosfero Splita«.

Toda, ko je bil projekt prenove Rive Split, ki je stal okrog 9 milijonov evrov, leta 2007 dokončan, so začele padati prve neusmiljene kritike, ki niso potihnile niti do današnjih dni. Npr. književnik Jurica Pavićić še leta 2012 v članku z Riva 3LHD-a jednostavno nije uspjela, med drugim uvodoma navaja: »Tehnobetonska Riva arhitekturnega Studia 3LHD je bila odprta maja 2007 ob velikem pompu in nezaslišanem zanimanju meščanov, po razpisu zanjo pa so njeno projektiranje in gradnjo spremljale polemike in razgrete strasti, ki jih lahko doživljamo samo v Splitu.

Projektu zagrebškega ateljeja so nasprotovali arheologi, prijatelji kulturne dediščine in umetnostni zgodovinarji, pisale so se peticije proti projektu, protestirale so politične stranke. Jezni meščani so motili gradnjo in zaustavljala dela, Branka Šeparović je metala kose kovinske ograje v morje na Rivi. Zagrebškim arhitektom so očitali marsikaj, najbolj uporabo tehnobetona namesto kamna, projektanti pa so sproti spreminjali projekt, prilagajali proračunu in okoliščinam, spreminjali prvotne proporce in materiale, odstranjevali in dodajali arhitekturne elemente«.

Kaj še moti kritike prenovljene splitske Rive? Naštevamo po naključnem vrstnem redu: uniformirana promenada; »projekt v svojem bistvu zgreši dušo prostora, ki ga oblikuje«; 3LHD je vnesel preveč discipliniran, Albert-Speerijanski, totalitarni dizajn; gostinski pluralizem se je moral z opremo prilagoditi uravnilovki; znamenite “vislice”, senčniki, ki so tudi kandelabri in filmska platna in še kaj, in ki so kot militaristični stroj prekrili za njimi čepeče mesto itd.

Že omenjeni pisec Jurica Pavićić v istem članku Slobodne Dalmacije zapiše: »Postaviti si je treba edino pomembno vprašanje, in to je: ali je projekt Riva uspel? In odgovor na to vprašanje bi bil, se bojim, negativen. Riva Split je namreč tudi po petih letih še vedno kot lep dizajnerski hladilnik, v katerem se začuda pokvari meso. Poleti je prevroče in pozimi preveč spolzko, senčniki ne hladijo, hortikultura trpi ob vsaki nevihti, gostinske mize pokajo pod mastno hrano, na njenih platnih se nič ne projicira in defile stebrov družno zastira mesto za seboj, kot bi šlo za norega sorodnika, ki se ga sramuje«.

Da ne boste rekli, da smo se naslonili samo na en članek, dodajamo še uvodno misel, ki je bila leta 2011 objavljena na spletnem mestu www.tportal.hr: »Julija je na splitski Rivi prišlo do stopnjevanja kaosa in nereda, tako da je zdaj ta mestna dnevna soba in najpomembnejši javni prostor videti kot provincialni sejem«.

Tudi cenjeni slovenski bloger Had v enem izmed svojih zapisov ni varčeval z ostrimi besedami: »Raznolikost, možnost izbire in predvsem izbiro. Sedaj pa je vse sterilno. In ko sem se vrnil v mislih dve leti nazaj, ko sem se nazadnje sprehajal po stari Rivi in se spomnil tistega občutka, priznam, da je bilo takrat veliko lepše«.

Seveda vse skupaj »vendarle ni tako črno, tako negativno« (moram pa dodati, da so do mene z morja v že turističnem posezonskem času prihajale prav »neprijetne vonjave«, ko sem se sprehajal po splitski Rivi). V že omenjenem članku so vendarle imeli tudi nekaj (manjših) pohval za prenovljeno Rivo Split: »na njej je nekaj detajlov, ki so mi všeč – na primer igra barv, kocke za sedenje, ki so obrnjeni proti sv. Frani ali oblikovanje klopi«.

V arhitekturnem biroju 3LHD poudarjajo: »Nič v projektu Riva Split ni radikalnega. Promenada je ostala na istem mestu, ljudje se bodo še vedno sprehajali po sredini Rive, ohranjena je ista linija »štekata« (senčnikov), le da se bodo tisti bližje Marmontu umaknili s pročelij hiš in palač«.

Dodali so še: »Riva Split je bila za nas velik izziv, velika čast. Dolgo smo preučevali vse vidike in iskali najboljše rešitve, saj smo vedeli, da Riva zadeva vsakega prebivalca, da jo ljudje obravnavajo kot svojo dnevno sobo in da je javnost okrog tega vprašanja zelo občutljiva. Sprijaznili smo se z duhovito, a resnično tezo enega od kolegov, da je bilo vse, kar se je do sedaj naredilo v Splitu, narejeno radikalno in da vedno nekomu nekaj ni po volji«.

Na hrvaškem spletnem portalu www.turistickeprice.hr so o umazanem prahu, ki se že dolgo dviga zaradi Rive Split, bralcem podali naslednje mnenje: »Če vprašate starejše Splitčane, je bila splitska Riva najboljša v sedemdesetih letih. Njena prenova pred nekaj leti je bila predmet izčrpnih dnevnopolitičnih razprav, največkrat pa je Riva Split spletnim portalom, časopisom in revijam predvsem neizčrpen vir za prikazovanje najnovejših modnih trendov in nizanje številnih atraktivnih fotografij splitskih lepotic iz najlepšega mesta na svetu.

Kakor koli že, Riva Split je bila vedno izredno zanimiva, Riva Split je zmeraj sprožala vroče debate, okoli Rive Split so se zmeraj odvijale številne (pretirane) politične bitke in neizprosne vojne poslovnežev. Vendar ne gre pozabiti, da je bila Riva Split skorajda vedno glavna podoba največjega, glavnega dalmatinskega mesta – Splita.

Toda že pred leti je – prehitro umrli – hrvaški glasbenik Dino Dvornik v svoji pesmi jasno opozoril: “Ništa kontra Splita!” V pesmi, ki bi jo slovensko lahko poimenovali »Nič proti Splitu!”, je Splitčanom nekako takole polagal na dušo: “Lahko govorite proti meni in proti celemu svetu, a jaz nočem nič slišati, prav nič slišati proti Splitu”.

To so približno pravilno poslovenjene vrstice legendarnega Dina Dvornika (1964 – 2008, je sin slavnega igralca Borisa Dvornika), ki najbolje povedo, koliko dalmatinski Split pomeni njegovim meščanom, pa tudi celotni Dalmaciji. In tukaj je treba vedeti tudi, da je ob »svetem« školjkastem stadionu Poljud, kjer domuje beli nogometni klub Hajduk, prav Riva Split mnogim (mladim) Splitčanom najpomembnejše mesto, lokacija v celotnem mestu pod Marjanom.

Kaj povedati za sam konec? Riva Split je brez dvoma glavna splitska mestna dnevna promenada, pa tudi »nočni korzo«. Riva Split je prostor, kjer se redno zbirajo prijatelji, družine in kjer se preživlja prosti čas. Danes je Riva Split prav posebno mesto za prijetne turistične sprehode, počitek na klopcah s pogledom na morje ali osvežitev v bližnji kavarni ali restavraciji. Sama lokacija Rive Split je zelo dinamična, živa in dobesedno vabi »na obisk(ovanje)«.

Če se odločite obiskati Split, potem se morate nujno sprehoditi tudi po Rivi Split. Nimate in tudi ne smete imeti nobenega izgovora, da s svojo obutvijo ne boste podrsali po »kotičkih« Rive Split. Upoštevajte preprosto dalmatinsko pravilo: Če niste bili na Rivi, potem sploh niste bili v Splitu! 🙂

Fotografije: Turistična skupnost Split (in za njih L33T Digital Agency) ter novinarji www.pag.si. Objava tega članka je nastala pod pokroviteljstvom hotela Rotondo iz kraja Seget Donji.

Sorodni članki

Zakaj obiskati Advent v Zagrebu?

Zagreb je super. Advent v Zagrebu je »super truper«. To so ugotovili tudi številni veselo-decembrski obiskovalci, ki so Zagreb v zadnjih letih trikrat zaporedoma razglasili za »najboljšo adventno mesto Evrope«. In to ni kar tako, to je zelo prestižna svetovna nagrada. To je priznanje, ki pritegne nove in nove obiskovalce iz celega sveta. In ti, skupaj z nami, v Zagrebu uživajo »na polno«.

Nadaljujte z branjem

Opatija: advent vabi

Čarobnost adventa romantično Opatijo spremeni v idilično zimsko (turistično) destinacijo. Opatija, to prečudovito hrvaško mesto, ki z razkošno decembrsko okrasitvijo pridobi edinstven »božični« sijaj, vsako leto ponuja nepozabne prizore in doživetja.

Nadaljujte z branjem

Via Crucis, podvodni muzej

Via Crucis je podvodni muzej, ki ga najdemo v zalivu Jelinak v bližini Trogirja. Projekt muzeja pod vodno globino je plod zasebne, podjetniške pobude, zasnovalo ga je podjetje Blue Nautica. Na morsko dno, na globini od štirih do desetih metrov, so postavili kar 52 betonskih kipov z religiozno tematiko, s svojimi štirinajstimi postajami križevega pota je muzej postal podvodna atrakcija, kot takšna celo edinstvena na svetu. In to še ni vse, čez nekaj časa so z vsemi ustreznimi ekološkimi merami potopili še borbeno letalo SOKO Jastreb 21.

Nadaljujte z branjem