Ne Split, Splitska

Od največjega mesta na otoku Braču, Supetarja, ki je tudi največja trajektna luka na otoku, je naselje Splitska oddaljeno le 5 kilometrov, od Postire ali pa do muzejskega Škripa pa le (dobre) 3 kilometre. Za lažjo geografsko predstavo dodajmo, da Bol in njegova slavna plaža od Splitske ležita 35 kilometrov daleč. Do Nerežišč, v skorajda samem srcu otoka in pod razgledno Vidovo goro, je okrog 13 minut vožnje z avtom (vsaj tako trdi google maps, ki nam ta čas izračuna za okrog 8 kilometrsko pot).

Popis prebivalcev trdi, da v Splitski redno živi okrog 400 prebivalcev. Če so še pred desetletji in predvsem stoletji ljudje v Splitski preživljali le s kmetijstvom (oljčni nasadi in vinogradi), temu dandanes ni več tako. Turizem počasi, toda vztrajno, prevzema glavno vlogo …

Splitska je s svojo lego, prekrasnimi plažami in borovimi gozdički pravi raj za tiste turiste, ki od svojega počitnikovanja ne pričakujejo velikega letnega živžava. V samem naselju Splitska (zaenkrat) ni hotelov, imajo pa vso potrebno »infrastrukturo« za vašo poletno zabavo in rekreacijo (lokalčki, trgovina, restavracija).

Ta blažen mir, ki ga je na vsakem koraku čutiti v Splitski, so zaznali tudi nekateri podjetni domačini, ki oddajajo vse več apartmajev in vil. Tudi gradi se pridno (upam, da v skladu s prostorskimi načrti in ne »pretirano«, da ne bomo tudi v Splitski čez nekaj let naleteli na »mnogo preveč betonirano Dalmacijo«, ki jo je opaziti že marsikje ob jadranski obali ali pa na samih otokih).

Kakšnih »posebno markantnih turističnih opornih točk oz. turističnih atrakcij« Splitska nima, spletni podatki nam razkrijejo, da »sta v Splitski iz leta 1577 ohranjeni le renesančni dvorec Cerineo-Cerinić in župnijska cerkev Blažene Device Marije, v kateri sta na ogled tudi sliki Marija z Jezusom avtorja  Bernardina dei Contia iz leta okoli 1500 in portret Maura Cerinea Morrusa iz prve polovice 16. stoletja.

V Splitski je bilo v starih časih pristanišče, iz katerega so izvažali braški kamen, ki je bil uporabljen tudi za Dioklecijanovo palačo v Splitu (palačo so gradili med letoma 295 in 305). V neposredni bližini Splitske, v kamnolomih Rasoha, je ob številnih rimskih napisih še vedno mogoče videti tudi relief Herakla, vklesanega v skalo, to je delo enega od Dioklecijanovih kamnosekov. Naselje Splitska se je »nekoliko močneje« razvilo šele v 16. stoletju. Po sami ustanovitvi, v 13. stoletju, so ga uničili omiški gusarji, prva pisna omemba Splitske pa sega v leto 1553.

Ponovimo; Splitska, ki naj bi bila nekoč tudi »Spliska«, tako vsaj trdi wikipedija, se ne ponaša z raznovrstnim nočnim življenjem. Toda blažena, »relaksirana uživancija« na manjših plažah Splitske (nekoliko večja je le plaža Zastup), vas bo skorajda zagotovo začarala. Mogoče celo tako zelo, da boste resno razmišljali o nakupu vile v Splitski, ko boste zadeli večji dobitek na loteriji.