Compare Listings

Multimedija govori več kot besede

Kaštel Morosini Grimani

S pomočjo evropskega projekta Kulterra so obnovili impozanten kaštel Morosini-Grimani v Savičenti. Nekdaj je bila to pomembna obrambna utrdba na meji med Benečani in Avstrijo. V srednjem veku so na njegovem dvorišču sežigali čarovnice, v bližini prirejali viteške igre, danes pa je v kaštelu tudi zbirka starega orožja, v njem se lahko celo poročite.

Kaštel Morosini Grimani
Dvorni norček v Kapetanovi sobi

Končno sem doživela tudi to. Res, da je trajalo zelo dolgo, ampak sedaj se lahko končno sprehodim skozi kaštel Morosini-Grimani. Ne samo po obzidju, kar je sicer fantastična izkušnja, ne samo skozi štirikotni stolp, kar je sicer impresivno, temveč po celotni stavbi, kar mi je neverjetno.

Starodavni grad, palača Morosini-Grimani v Savičenti ali Svetvinčentu, je končno odprl svoja vrata v prenovljeni podobi. V celoti. To je to. Kaštel je dokončan in je velika vaba za obiskovalce, atrakcija južne Istre, ki naj bi bila vsakemu, ki pride v ta kraj, neobhodna točka za obisk.

Ta zelo impozantno zgradba, ki so jo zgradili že v začetku 13. stoletja, je po celoviti obnovi palače, začeti leta 2017 v evropskem projektu Kulterra, sedaj nared za delovanje. Sedaj je ta stavba prostor, kjer se lahko tudi družite ob čaši dobrega vina ter domačem pršutu in siru.

Obnova palače je trajala dve leti in pol.

Nekdaj grda podrtija, danes multimedijski center z bogato zgodovino

To je prostor, kjer lahko uživate z otroki v atraktivni multimedijski razstavi, ki se odlično dopolnjuje z bližnjo Hišo čarovnice Mare. To je kraj, kjer se lahko poročite ali praznujete kakšen drug dogodek, nekega dne pa bo za turistične namene zagotovo nared tudi Kapetanova soba v najvišjem nadstropju palače, ki predstavlja kraljevski apartma.

Na moč sem se veselila trenutka, ko bom končno videla, kako je videti notranjost stavbe, požgane še v drugi svetovni vojni in ki je bila praktično do sredine devetdestih let prepuščena sama sebi in zobu časa.

Pogled s palače na štirioglati stolp.

Nikogar ni pretirano zanimala ta grdoba, razen, ko je bilo treba vzeti kakšen kamnit material in ga uporabiti za gradnjo svoje hiše, zidu ali česa drugega. Veliko kamna je od sredine 20. stoletja tako izginilo.

K sreči pa je bila zavest o pomembnosti tega izjemnega kulturnega spomenika večja od tega in je obnova stekla korak za korakom. Najprej en zid, pa drug, kakšen stolp in za piko na i še sama palača. Nekdaj uspavani velikan je sedaj zasijal v vsem svojem sijaju in upamo, da bo še dolgo ostal tak. Dovolj mu je bilo vojn, nemirnih časov, raznih gospodarjev. …

Kaštel so velikokrat uničili in požgali ter ga skladno s tem obnavljali in spreminjali videz. Najprej ga je imela v lasti družina Castropola, nato družina Morosini, ki je zaslužna za današnji videz mesta in ki je eden od najlepših primerov renesančnega oblikovanja trga. Zatem so postali lastniki Grimani di San Luca, oziroma plemiška benečanska družina Grimani.

Kaštel v plamenih.

Sedanjo obliko je stavba dobila leta 1589, ko je Marino Grimani obnovil požgani kaštel. Imeli so ga do 19. stoletja, potem pa so ga prepustili nadškofiji, ki so ga zatem predali občini. Za kratek čas je bil kaštel tudi v lasti znane družine Frankopan s Krka.

Benečanski arhiv

Vse te podatke si lahko preberete na informativnih tablah v drugem in tretjem nadstropju palače. Pa tudi v pritličju s svojevrstno mansardo, ki služi kot pokuševalnica avtohtonih istrskih pridelkov. Tu lahko vidite tudi nekatere zemljevide in karte, ki jih do sedaj še niste videli.

So rezultat brskanja po privatnem benečanskem arhivu družine Grimani. Prav tam se lahko seznanimo s podrobnostmi o zgodovini kaštela, ki je bil stoletja na meji med Benetkami in Avstrijo. zato je bil tudi pomembna obrambna utrdba, dom kapetana in njegove vojske.  Žal pa je veliko dokumentov o kaštelu, pa tudi mestni zgodovini, nepovratno uničenih v zadnjem požaru v drugi svetovni vojni.

Zemljevid Žlinje.

Še posebej mi je padla v oči stara karta Žlinja, ograjenega vrta pod kaštelom. Do zdaj nisem vedela, da je imel tudi vrt svojevrstne stolpe. Danes je to odlično mesto za organizacijo raznih dogodkov, kot je, sedaj že daleč poznani, Srednjeveški festival, ki poteka v avgustu.

V pritličju je na tleh narisana tudi časovna premica, ki označuje nekatere od najbolj pomembnih dogodkov v zgodovini kaštela, pa tudi družbenega dogajanja tega časa v Evropi. Tu je razstavljen tudi star novčič, ki so ga našli v utrdbi med zadnjimi obnovitvenimi deli.

Našli so še nekaj – ostanke stare vodne cisterne, ki je prav tako na ogled. V bistvu sta bili cisterni, skladišči vode, v kaštelu kar dve – ena na dvorišču, druga pa v stavbi, in sta bili namenjeni za samostojno funkcioniranje utrdbe, tudi v primeru, če bi sovražnik prodrl na samo dvorišče preko visokih zidov ali skozi masivna vhodna vrata. V pritličju je bila tudi konoba, gostilna. Pričakovano.

Kantina, lokal.

Po lesenem mostu v kaštel

Do prvega nadstropja ne morete iz pritličja, pač pa se po stopnišču povzpnete na leseni most nad vhodom v kaštel Morosini-Grimani. To nadstropje bo najbolj zanimivo za otroke, saj tu kraljuje multimedija – od holograma do viteških iger z VR očali in virtualne obrambe kaštela. Ni da ni. Dobili boste zapestnico s kodo, ki jo prislonite k ekranu, ki vas zanima in zgodba se prične.

To razstavo si je zamislil rovinjski studio Tumpić in Prenc, prav tako kot Hišo čarovnice Mare. Prav na tem mestu boste v virtualni resničnosti lahko videli, kakšno je bilo življenje v mračnem srednjem veku in to v času, ko je bil kaštel v svojem razcvetu. Razstava se prične s  “3D mapping projekcijami kaštela Morosini-Grimani”.

S tehnologijo mappinga in spremljajočih projekcij predstavijo kronološki razvoj Savičente od 10. stoletja do danes.

Portreta Marina Grimanija in Morosine Morosini.

Tema vključuje konzervatorske študije in zgodovinske vire na temo političnih in geografskih primerov, s poudarkom na obrambni vlogi kaštela v Istri, spremembah v arhitekturi in urbanizmu, velikosti mesta, koncepta tampona med Beneško republiko in Avstrijo ter fevdalnem sistemu v Istri.

Prav na Savičentskem in Žminjskem področju je potekala meja med beneškim in avstrijskim delom Istre. Na eni strani so živeli tako imenovani Vlahi, na drugi pa Bezjaki.

Nato boste prispeli do drugega eksponata z imenom “Portreti”. To sta portreta Marina Grimanija in Morosine Morosini, ki se pogovarjata z lokalnimi kapetani, Predstavljata eksponat, ki govori o Istri v sklopu Beneške republike.

S komunikacijo med Benetkami in Savičento, z rekonstrukcijo pisem in zgodovinskih dogodkov, bomo izvedeli nekaj več o zgodovini in rodoslovju družin Morosini in Grimani, pa tudi o družabnem življenju v Savičenti.

Obračunavanje s „čarovnicami“

Kronanje.

“Sramotilni steber” je tretji eksponat, ki govori o obračunavanju oblasti in Cerkve z neprimernimi osebami, še posebej ženskami, o čemer danes priča tudi legenda o čarovnici Mare. Kot izvemo, so na dvorišču kaštela Morosini-Grimani sežigali ”čarovnice”. Eksponat želi opozoriti na zgodbe žensk v zgodovini Istre. Na eni strani najnižji sloj družbe, ki so ga v tistem času zaradi različnosti pogosto marginalizirali in zavračali, na drugi strani pa aristokracija.

Interpretativni teksti pri tretjem in četrtem eksponatu so dopolnjujejo in govore o posebnostih zakonske zveze v Istri, dedni pravici žensk v Istri, inkviziciji in statusu žensk v Evropi v poznem srednjem veku in renesansi.

Od zažiganja čarovnic preidemo na eksponat prestola, oziroma “Kronanje”. Prestol stoji nasproti vislic ter simbolizira kronanje plemkinje Morosine, ki je bilo 4. marca 1597.

Morosinino kronanje

Morosina je pomembna za Savičentsko zgodovino, saj sta prav ona in njena sestra za doto prinesli  fevd Svetvinčenat v Istri, ki je tako prešel v lastništvo družine Grimani.

Pod nami divja požar.

Morosina je živela v moževi senci, vidna množicam je bila le na večer, ko se je ljudstvo v Benetkah zbralo na rivi, na balkonih in oknih, da bi videli povorko bark.  Morosina se je peljala na barki bucentauri, okrašeni z zlatimi in svilenimi tkaninami, ki je plula po kanalu Grande v spremstvu bogato okrašenih bark.

Mejnik v tem centru predstavlja eksponat  „Požar“, ki vas uvede v nov prostor ter nove tematske sklope, posvečene vojaškemu dogajanju in viteškemu nasledstvu.

Eksponat govori o velikem požaru leta 1586, ki je zajel kaštel. Zato ga je Marino Grimaldi obnovil in zgradil prizidek, v katerem nadaljujemo raziskovanje lokalne zgodovine.

Šesti eksponat je “Kovač”. Med arheološkimi raziskovanji kaštela Morosini-Grimani so potrdili prisotnost železa, oziroma so našli ostanke  žlindre ali železne žlindre, ki nastaja kot stranski produkt taljenja železa.

To pomeni, da je bila v pritličju utrdbe kovačnica. Verjetno so tu delali lokalni kovači, ki so vojsko in meščane oskrbovali s potrebnim orodjem in orožjem. Ob zvokih znane pesmi Eye of the tiger iz filma Rocky v izvedbi popularnega dua 2Cellos lahko izdelate svoj meč.

Viteške igre

 

Tudi „trka na prstenac“ (podobna sinjski Alki), ki je simbol bližnjega Barbana, je našla svoje mesto v Svetvinčentu. Ta eksponat predstavlja tradicijo konjeniških iger, prisotnih na širšem področju Istre v 17. in 18. stoletju. O „trki na prstenac“ v Savičenti priča dokument, ki so ga našli v kaštelu z datumom  24. junij 1713.

Iz tega dokumenta lahko zvemo, da je bila „trka na prstenac“ vsako leto na god svetega Janeza Krstnika, 24. 6. Takrat je bila v Svetvinčentu tudi velika slavnostna maša. Na tem mestu se vzpnete na virtualnega konja, pograbite kopje, VR očala pa vas vrnejo v davno Savičento na sredo viteških iger. Znajdite se in zadenite „prstenac“.

Kovanje meča z glasbo iz Rockyja.

Za konec vam preostane le še, da ubranite kaštel Morosini-Grimani pred napadom Uskokov. Najbolj znane vojne tistega obdobja so bile uskoške. Čeprav Svetvinčenat ni bil eden glavnih akterjev triletne vojne, je mesto prav tako utrpelo hude izgube kot beneška utrdba na meji z Avstrijo. Poleg Uskoške vojne govori ta razstavni del tudi o vojni Benečanov z Akvilejo. Med vojno med beneško republiko in Akvilejskim patriarhom leta 1420 so Benetke zasedle patriarhovo ozemlje in ob tem porušile tudi Svetvinčenat. Obe vojni sta opustošili Savičento ter pustili globok pečat v kasnejših letih razvoja.

S tem se konča ta privlačna razstava, ki prvič na tak način pripoveduje o zgodovini Svetvinčenta in okolice. Ob izhodu je interaktiven totem, na katerem lahko obiskovalec izve več o sami razstavi ali se v predstavljeno tematiko še bolj poglobi. S klikom na posamezno kategorijo se prikažejo zgodovinska dejstva, vezana na točno določeno tematiko, pa tudi skenirani arhivi iz Benetk, stari zemljevidi ter drugi muzejski primerki.

Staro orožje.

Staro orožje

To pa še ni konec zgodbe o kaštelu  Morosini-Grimani in njegovega ogledovanja. Nadstropje višje je poročna dvorana z razstavljenim starim orožjem iz privatne zbirke starega orožja Marija Ferlina. Tukaj bodo ljubiteljji starega orožja prišli na svoj račun.

Tu je velika miza z eksponati, bonus pa je izhod na ozek kamniti balkon. Temu delu so se konzervatorji še posebej posvetil. In izplačalo se je. Od tu se odpre pogled na najlepši renesančni trg v Istri, morda tudi dlje.

Nadstropje nad dvorano za kongrese in poroke je Kapetanova soba. Pred samim vstopom v sobo boste na zidu videli obširno družinsko drevo  družin Morosini in Grimani, v sobi pa  originalne viteške oklepe, orožje, pa tudi kopijo nekdanjega pohištva.

Ubranimo grad, ohranimo kaštel.

In ko si boste vse to ogledali, bo vaše srce polno. Vsaj moje je bilo, saj sem, kar se tiče Savičente, velik lokal patriot. Vem, koliko časa in truda je bilo potrebno, da se je kaštel Morosini-Grimani obnovil in postal to, kar je danes. Vdahnili so mu novo življenje, kdove kolikič že. Obrnil je novo stran v svoji zgodovini. Morda tisto najbolj srečno.

Za tekst in fotografije se na www.pag.si zahvaljujemo hrvaški novinarki Barbari Ban. Na njeni spletni strani Hello Istria lahko pogledate številne članke o prekrasni Istri.

Sorodni članki

Zakladnica Medžimurja – “Riznica Međimurja“

Muzej Zakladnica Medžimurja (v hrvaškem originalu - "Riznica Međimurja“) v Čakovcu, ki je bil odprt leta 2021 na 2.426 kvadratnih metrih, se osredotoča predvsem na ohranjanje, interpretacijo in promocijo medžimurske nesnovne dediščine. Velika večina strokovnjakov meni, da je muzej Zakladnica Medžimurja v trenutku postal biser hrvaškega celinskega turizma.

Nadaljujte z branjem

Telašćica, Naravni park Telašćica

Naravni park Telašćica se ob vsej skupni lepoti, popolnoma upravičeno, hvali predvsem s svojimi tremi posameznimi (turističnimi) sladkorčki. Prvi med njimi je edinstven zaliv Telašćica kot najvarnejše, najlepše in največje naravno pristanišče v Jadranskem morju, ki ima 25 zalivčkov in majhnih plaž. Sledi sam Dugi otok oziroma njegove tako imenovane »skale« (klifi), ki se dvignejo celo nad 160 metrov nadmorske višine in se spustijo vse do globine 90 m. Na koncu pa je tukaj še slano jezero Mir z zdravilnimi lastnostmi, ki »lebdi v Jadranskem morju«.

Nadaljujte z branjem

Baška plošča in Baška pot glagolice

Glagolica je pomemben del zgodovine Baške, je nekakšen zaščitni znak, simbol Baške in je tudi zelo pomembna za samo kulturno/turistično promocijo Baške na otoku Krku. Znamenita Baška plošča v cerkvi sv. Lucije v Jurandolu, v neposredni bližini Baške, je prvi celovit hrvaški jezikovni spomenik, ki uporablja glagolico. Občina Baška je v to čast, da je zibelka glagolice na Hrvaškem, tudi zasnovala in postavila zanimivo Baško pot glagolice. Poglejmo podrobneje.

Nadaljujte z branjem