Compare Listings

Etno vasica Dol

Etno vasica Dol

V Dolu in njegovi okolici na severni strani Brača je vse usklajeno. Pa naj govorimo o naravi ali pa o značilni dalmatinski arhitekturi. V Dolu nas bo pričakala »starohrvaška narodna arhitektura« s šarmom starih braških naselij, občudovanja vredne so predvsem strehe hiš, ki so pokrite s kamnitimi ploščami. Če boste pozorni, pa boste videli, da so tudi številni dolski čebelnjaki narejeni iz kamna?! V znani konobi Toni nam pivsko razpoložen domačin razloži takole: »Bližnji kraj Škrip je starejši od Dola, vendar je izgubil svoj sijaj. Dol pa je vendarle zadržal svoj šarm, tukaj ni novih hiš, ni plastičnih oken. Ko obiskovalec obišče Dol, misli, da je prišel v kameno dobo, da bo srečal družino Kremenko, da ga bosta pozdravila Fred in Wilma.«

Hiše se v Dolu vzpenjajo terasasto, še višje od dominantnega dolskega kaštela Gospodnetić, svojeglave rdeče trdnjave, ki kot angel varuje vse prebivalce Dola. V njej živi že dvanajsta generacija Gospodnetićev, ki vam v dvorcu ponujajo izbrano kulinarično izkušnjo. Tam zgoraj, proti vrhu hriba, na okrog 100 metrih nadmorske višine, kamor se je nagnetla večina dolskih hiš, se vidi Postira, se vidi pas Jadranskega morja in celina na drugi strani kanala (Omiš z reko Cetino in njegovo okolico).

Spodaj, v sami dolini, kamor nas bo pripeljal avto ali mogoče športno kolo, pa se bomo najprej srečali s fenomenom jam, ki so izdolbene v rdečkast, zrnat kamen po imenu »hrapoćuša«.  Te izdolbene jame (po hrvaško špilje) najdemo na obeh straneh dolske doline, naštejemo pa jih lahko okrog trideset. Nekoč so jame služile ljudem celo kot zatočišča, ob sili razmer celo kot nastanitveni objekt. Danes se v nekatere jame zateka živina, tja ljudje spravljajo drva za zimo, v njih se skrivajo golobi, sove in celo »vivera«.  Vivera je, po pripovedovanju prebivalcev Dola, mitsko bitje, ki ga lahko najdete samo v teh jamah in njih okolici. Če imate srečo pa boste slišali celo njegove zvoke, njegovo oglašanje, vam med smehom trdijo Dolčani.

Ta značilen dolski kamen, hrapoćuša, so ljudje koristili tudi kot osnoven gradbeni material, ki ga najdemo v suhozidih, v zidovih hlevov in stanovanjskih objektov.  Hrapoćušo sedaj turisti poznajo tudi zaradi drugega, slajšega razloga. Hrapoćuša se imenuje tudi znameniti dolski »kolač«, dolska torta ali braški sladki afrodizijak, ki je prava hrvaška gastronomska znamenitost.

Med njo spada tudi braški »vitalac« (drobovina – jagnje ali kozliček omotana v čreva), ki je po zapisih hrvaških medijev tudi nekakšna vez z grško civilizacijo. Od ostalih jedi v Dolu priporočajo tudi: jagnjetino (na žaru) in »procip« (to je sladica, karamelizirana skuta, ki se mora jesti topla). In če hočete popiti nenavadno pijačo, ste v Dolu na pravem kraju. Naročite si lahko smutica ali hmutica, to je avtohtoni koktejl mleka in rdečega vina pridelanega iz trte plavac mali.

Kratek pogled v zgodovino nam razkrije, da se Dol v dokumentih prvič omenja leta 1345, vendar arheološki spomeniki dokazujejo, da so ljudje na tem severnem delu Brača živeli že mnogo prej. Med nje spada tudi cerkvica sv. Mihovila iz 11. stoletja, njen vhod je narejen iz  starorimskega sarkofaga. Cerkvica svetega Petra hrani najstarejši zvon na Braču. Do nje je iz Dola dobrih pet kilometrov, se pa nahaja na bližnjem hribu ter je cilj »procesije velikega petka«, ko se slavnostno praznuje krščanska velika noč.

Za konec lahko napišemo, da je Dol zagotovo nekakšen muzej na prostem. Tega se zaveda tudi lokalna turistična skupnost (pisarna je v sosednji Postiri), ki si na vse kriplje prizadeva, da bi iz stare ljudske šole v Dolu čim prej naredili »hišo hrapućuše«. »Kuča hrapučuše« naj bi postal interaktivni objekt, v katerem bi bil tudi infocenter, manjši muzej s starimi predmeti, pa tudi prostor za samo predstavitev Dola. Vsekakor bi bila ta hiša dodaten magnet za zmeraj številčnejše turiste. Boste Dol obiskali tudi vi?

Poglejmo še fotogalerijo:
[unitegallery dol]

Objavljeno

Sorodni članki

Faust Vrančić, renesančni vizionar

V naši kategoriji biser Jadrana tokrat pozornost namenjamo genialcu Faustu Vrančiću (1551-1617) in spominskemu centru, ki so ga njemu v čast leta 2012 postavili na otoku Prviću. Najbolj znan Vrančićev izum je Leteči človek (Homo volans); to je »prvi pravi zametek današnjega padala oz. padalca«.

Nadaljujte z branjem

Svetvinčenat in legende: Hiša čarovnice Mare

Hrvaška novinarka Barbara Ban iz Hello Istria je očarana: »Kako neki vas ta Svetvinčenat, oz. Savičenta, ne bi začaral?! Prav preprosto je. Te ulice, trg, kaštel, cerkvice … To malo istrsko mestece s 300 prebivalci je tako čarobno, da se enostavno morate ustaviti in malce razgledati«.

Nadaljujte z branjem

Vidova Gora, najvišji vrh jadranskih otokov

Vidova gora je najvišji vrh otoka Brača in vseh jadranskih otokov. Visoka je 780 metrov. Nahaja se na južni strani Brača, iznad svetovno znane bolske plaže. Z vrha Vidove gore je odličen razgled na otoke srednje in južne Dalmacije, včasih pa tudi vrhove italijanskih Apeninov.

Nadaljujte z branjem

Join The Discussion