Compare Listings

Rastoke - zelena oaza

Rastoke, Plitvička jezera v malem

Rastoke so zagotovo eden izmed najlepših turističnih bonbončkov Hrvaške. Rastoke nimajo brez vzroka rezervnega naziva »Plitvička jezera v malem«. Pravzaprav kar konkretno spominjajo na bližnji, čudoviti narodni park Plitvice. Obe omenjeni naravni oazi se nahajata v osrčju Hrvaške – v Liki. Skozi Rastoke tečeta dve reki: mala Slunjčica in večja, dominantnejša Korana. Prav ti dve reki sta zaslužni za slikovito zeleno pravljico, ki jo boste našli tukaj, ob samem robu kraja Slunj.

Rastoke, Plitvička jezera v malem

Rastoke so v prvi vrsti svojevrstno turistično naselje, v katerem je stalno prebivališče našlo le okrog petdeset državljanov Hrvaške. Večina stanovanjskih objektov v Rastokah je bila zgrajena ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja. Kakor smo že omenili, so Rastoke del občine Slunj (razdalja med krajema je le okrog 700 metrov, manj kot 10 minut hoda).

Skozi Rastoke in Slunja teče teče magistralna cesta D1 Karlovac – Plitvička jezera, ki je zelo pomembno vplivala na celoten razvoj kraja z okolico. Ta magistralna cesta je bila desetletja, vse do izgradnje avtoceste, osnovna prometna žila, ki je vodila do oboževane turistične Dalmacije. Zato nekoliko starejše generacije večinoma dokaj dobro poznajo to pot, mogoče pa tudi same Rastoke, če so le imeli dopustniki tukaj prvi postanek zatem, ko so zapustili Slovenijo.

Pogled na google zemljevid nam zlahka razkrije, da Rastoke ležijo v Liki. V neposredni bližini Rastok se nahaja mestece Slunj, o katerem slikovitosti (ter o njegovih bližnjih turističnih zanimivostih) bomo podrobneje pisali v nekem drugem članku.

Koliko pa so Rastoke oddaljene od nekaterih drugih (hrvaških) krajev? Poglejmo: Karlovec (50 kilometrov), Zagreb (104 km), Plitvička jezera (26 km), bosanski Bihač (50 km). Do morja, recimo do uporniškega Senja, je 105 kilometrov, do Zadra 105 km ter do Splita (306 km) . Še razdalja do nekaterih lepih turističnih točk na celini: Knin (167 km), Sinj (232 km, več kot tri ure vožnje) in Klis, ki se ponaša s čudovito razgledno trdnjavo (294 km).

Vrnimo se nazaj v zeleno oazo, v Rastoke. Se sprašujete, kako je nastal ta raj na Zemlji? Po zaslugi matere narave se rečica Slunjčica »razkroji« prav v Rastokah in se nato preko lehnjakovih pregrad izlije v večjo reko Korano. Pri tem je nastalo veliko manjših in večjih jezerc, slapov in brzic, ki jih lahko z veliko radovednostjo občudujemo še dandanes. Geološka sestava slapov je pravzaprav enaka tisti v Narodnem parku Plitviška jezera, krasi ju apnenčast relief.

Če torej obiščete Plitvice, bi bilo idealno obiskati Rastoke, pa tudi obratno. Ponavljamo, obe lokaciji sta namreč oddaljeni le slabih 30 kilometrov. Turistom v Rastokah so zagotovo najbolj v fokusu slapovi, med njimi izstopajo trije – Buk, Hrvoje in Vilina kosa, ki jim bomo namenili nekoliko več besed.

Slap Buk je dobil ime zaradi hrupa, ki ga ustvari ob padcu v fantastični kanjon reke Korane. On je največji in ima največ vode. Mnogi ga smatrajo za simbol Rastok. Tu so tudi navihani in široki slapovi Virićki, preko katerih se voda reke Slunjčice preko Buka izliva v reko Korano. Z vso silo udari v močno skalo, razprši in ustvari drobno srebrno meglico. V tej meglici se na soncu oblikuje prekrasna mavrica. Sam se lahko podaš pod to mavrico in si, tako vsaj trdi legenda, zaželiš željo – kdo ve, morda se ti uresniči!

Slap Hrvoje je dobil ime po človeku, ki se je nekoč vrgel s tega slapu. Slap Hrvoje je po višini celo višji od slapa Buk, nezadržno se preliva po skalah in veselo škropi naokoli. Ljudje večinoma obožujejo ta razigrani slap in večina ljudi trdi, da ta slap v njih prebuja srečo.

Slap Vilina kosa se nahaja v središču Rastok. Ta slap me spominja me na dolge, ženske,  razpletene lase, saj se v ozkih curkih, na prav simpatičen način, razliva čez višji rob, svojo lepoto pa dopolnjuje s svojim tekom čez t.i. »sedrene barijere oz. pregrade« (mah, alge, vodne rastline – lehnjak). Če bi radi uživali ob razgledu in pogledu na sotesko reke Korane, ki dobesedno hiti proti Karlovcu, se vsekakor sprehodite do tega čarobnega slapa z imenom Vilina kosa.

Legenda o vilah iz Rastok – po katerih je slap Vilina kosa dobil tudi ime – pravi, da so vile imele srebrno barvo las in da so svoj čas preživljale na zelenih pobočjih ob slapu. Celotna zgodba pa teče nekako takole: Medtem ko so mlini vso noč mleli koruzo in pšenico, so se mlinarji družili ob soju petrolejk in si dolgo v noč pripovedovali zgodbe iz svojih in tujih  življenj.

Vile so v tem času konje, ki so jih mlinarji pustili pod seniki, da bi v miru počivali, odpeljale. Vile so šele ob zori vračale konje, ki so bili potni, zadihani in utrujeni. So pa imeli konji iz svojih griv spletene številne kite. Nato so vile prale perilo v reki Slunjčici, se igrale in plesale ter vabile mlinarje, da se jim pridružijo. Mnogi domačini še dandanes trdijo, da se vile redno zbirajo ob slapu Vilina kosa. Vidite jih lahko tudi vi, če le imate dovolj veliko željo.

Delovanje vode skozi kanjon Korane je ustvarilo številne naravne oblike, pa tudi jame. Eno od takšnih jam lahko obiščete v bližini konobe Pod rastočkim krovom oz. na »turističnem posestvu« podjetje Slovin Unique – Rastoke (nudijo zelo različne storitve). Na njihovi odlični spletni strani so zapisali: »Jama, do katere imate dostop z našega posestva, je odličen primer delovanja vode, ki je izklesala, izrezbarila čudovite sedrene skale in tako pokazala ves svoj sijaj«.

Voda – vsaj takšen je občutek – je ustvarila tako imenovane »lehnjake«, različne barve, mikroorganizme in druge večje oblike, ki so komaj videti resnične, kot da  niso iz tega sveta. Vse v Rastokah je tako čarobno in spokojno, da bi človek kar prišel sem in ostal (vsaj v najbolj vročih mesecih, ko je tukaj, predvsem zaradi vode, prav »sveže, osvežilno«).

Lehnjak (hrvaško: stedra) je eden temeljnih fenomenov kraških rek in voda na Hrvaškem. Lehnjak je biokemična sedimentna kamnina, ki nastane, ko voda, ki vsebuje kalcijev karbonat teče čez organske ostanke (liste, veje, tudi skelete živali) in se na njih izloča ter jih na ta način obda (inkrustira). Je močno porozna, lahka in luknjičava kamnina (ps. Lehnjak smo sicer omenjali že v našem tekstu z naslovom Kudin most na reki Krupi).

Mimogrede, tu v bližini Rastok živi tudi šarenka, mavrična postrv ali ameriška postrv (lat. Oncorhynchus mykiss). Ta vrsta rib ima rada predvsem izjemno čiste in bistre reke – kot je npr. Slunjčica. Šarenke so, kljub temu, da so ponekod resno prizadele domorodne živalske vrste, v prehrani zelo cenjene, v številnih gostilnah jo strežejo kot gastronomsko specialiteto. Sicer pa za nekoliko več znanja o hrvaških sladkovodnih ribah predlagamo, da – za začetek – pogledate naša že objavljena članka Hrvaške sladkovodne ribe in Aquatika, sladkovodni akvarij v Karlovcu.

Za kraje apnenčastega krasa po katerem tečejo vode, so značilni številni mlini ob vodi. V Rastokah so mlini postavljeni na robovih kopnega, tam, kjer rečna voda vsaj z nekaj metrov višine pada na samo kolesje mlina. Zunanje vodno (mlinsko) kolo tako izdatno prevzema vso moč vode in preko mehanskega prenosa poganja notranji mehanizem (vodnega) mlina. Ta je sestavljen iz dveh mlinskih kamnov, fiksnega in vrtljivega. Mehanizem za dovod žita postopno vsipa žito v prostor med kamnoma, kjer prihaja do trenja in posledično mletja žita v moko.

Ves les, ki so ga potrebovali za gradnjo mlinov na vodi, prihaja iz tega območja. Les hrasta in kostanja so dobavljali iz nižin Korduna, les bukev, borov in jelk pa iz nekoliko višje ležečih predelov, predvsem Kapele in Plitvičkih jezer. Poleg mlinarstva so Rastoke poznane tudi po tradicionalnem tkanju lanu in konoplje.

Kruh iz tega območja je znan po vsem tem delu Hrvaške. Poleg tega, da so vodo uporabljali za mletje pšenice in pripravo moke, je bila moč vode uporabljena tudi za pranje perila. V preteklosti, ko še ni bilo pralnega stroja, v času, ko ga še sploh niso izumili, so perilo prali oziroma kot so rekli domačini ‘košali’ v posebnih košarah, ki so bile nameščene ob vodnih mlinih. Tako imenovane košare so bili pravzaprav leseni sodi oziroma lesene kadi z majhnimi izvrtanimi luknjami.

V te koše oz. sode se je zaganjala deroča rečna voda, ki je s svojo silo in vztrajnostjo, mešanjem in trenjem, odlično oprala vso umazano perilo. Predstavljajte si, kakšen odličen način pranja perila je bil to, ženske so bile zagotovo zelo zadovoljne s tem priročnim, »popolnoma naravnim pralnim strojem!«

Mimogrede, kdo in od kod so bili prvi prebivalci tega območja, ni raziskano. Prva omemba Rastok sega v leto 1860, ko jih v svojem potovalnem poročilu omenja Adolf Veber Tkalčević, duhovnik in pisatelj. Po starih zapisih je naselje označeno kot območje izjemne okoljske, ambientalne vrednosti.

Rastoke krasijo nekatere ljubke hiške s pristno arhitekturno dediščino (predvsem) iz sedemnajstega stoletja. Med drugim tudi zaradi skladne arhitekturne, etnografske in zgodovinske dediščine so bile Rastoke že leta 1969 vpisane v hrvaški register nepremičnih kulturnih spomenikov.

Danes v Rastokah aktivno funkcionira le še okoli 30 gospodinjstev. Skorajda vsi prebivalci Rastok imajo enako željo – ponovno zagnati mline na vodi in tako vendarle nekako obnoviti gospodarsko življenje.

Predpogoj za to željo je bil ustvarjen že z izgradnjo moderne kanalizacije, načrtujejo pa se tudi nekateri drugi infrastrukturni projekti, ki bi Rastoke dvignili na višjo raven. Večina gospodinjstev v Rastokah sedaj živi predvsem od oddajanja sob za turiste, pridno pa prodajajo tudi svoje ali lokalne izdelke.

Ljudje se na tem širšem območju okrog Rastok in Slunja ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in turizmom. V več trgovinicah, ki so razmetane po Rastokah, lahko najdete številne lokalne izdelke. Od domačih žganj, sirov, zelišč, začimb, sladic, moke, vina, marmelad, do nabranih gob – nič ne manjka! Turistom so na voljo tudi številni spominki, največ jih boste verjetno našli kar na stojnicah ob promenadi in ob mostu čez reko Slunjčico.

Že od nekdaj so v Rastokah živeli ljudje. Dan in noč so mleli žito iz vseh bližnjih vasi, in ker se ta kraj nahaja tik ob glavni cesti, ki povezuje južno in severno Hrvaško, je bil nekoč tudi stičišče različnih trgovcev z živino. Prelepe Rastoke so bile žal med zadnjo, t.i. domovinsko, zelo opustošene in uničene. Na srečo so bile Rastoke kmalu po hrvaški osamosvojitveni vojni obnovljene in zato turiste domačini pričakajo ponosni in odprtih rok.

Če se odločite za obisk Rastok, te naravne pravljice, tega bisera narave, boste v tem kraju lahko uživali kadarkoli v letu. Spomladi je zaradi močnejših nalivov in zgodnjega, začetnega zelenja v koritih obeh rek veliko vode. Poleti vse cveti, povsod je polno barv in življenja,  zemlja pa rodi veliko sadja in zelenjave. Jesen nam daruje svoje zemeljske tone in barve, odpadlo listje ustvarja boemsko vzdušje, pozimi pa so Rastoke z okolico romantično pokrite s snegom, v hišah pa je slišati prasketanje drv v pečeh in kaminih.

Poleti, sredi turistične sezone, je v Rastokah ponavadi več življenja, več dogajanja (glasbene prireditve, likovne delavnice, plesni festvali), več živžava. Zelo zanimivo je, da so bile Rastoke tudi prizorišče znamenitih filmov o indijanskem poglavarju Winnetou-ju. V Rastokah in Slunju sta bila postavljena indijanska vas in kavbojski »saloon«. Po uspešnem snemanju je nemška produkcijska hiša v Rastokah zapustila totem, ki je še danes prava atrakcija.

V Rastokah si lahko ogledamo tudi manjši muzej z etno zbirko, ki prikazuje življenje ljudi v preteklosti, ki so živeli na tem območju. V muzeju, ki ima izpričan kulturno-zgodovinski značaj, so leta pridno zbirali predvsem gospodinjske pripomočke in pohištvo, ki so ga ljudje uporabljali vsak dan. Vsekakor pa predlagamo, da za podrobnejše informacije kliknete na spletno stran https://rastoke-croatia.com/.

Nikakor ne gre pozabiti, da celotna regija ponuja številne možnosti za rekreacijo, kot so plavanje, vožnja s kanuji, rafting, ribolov, gorsko kolesarjenje, pohodništvo in jahanje. V bližini Rastok je na reki Korana tudi javno kopališče. Skratka, tukaj najdete odlične turistične rešitve, če se le hočete umakniti pred nadležno vročim poletnim soncem.

Tudi gostinski objekti v vročih mesecih delajo na polno. Hrana, ki jo boste okušali v Rastokah, je izredno dobra, saj v kuhinjah uporabljajo le domače oz. lokalne surovine in izdelke. Najedli se boste odlično, hkrati pa boste s svojim obiskom, nakupom ali naročilom, posledično podprli vsa gospodinjstva Rastok. To pa tudi ni kar tako. 🙂

Kaj povedati ob samem zaključku tega manjšega prispevka o Rastokah? Mogoče naslednje. Če imate radi naravo – pridite v Rastoke. Če imate radi pravljice – pridite v Rastoke. Če imate radi okusno, kvalitetno in domačo hrano – pridite v Rastoke. Če imate radi zgodovino – pridite v Rastoke. Rastoke vas bodo res razveselile, spočile dušo, telo in duha, napolnile želodce in ustvarile spomine za vse življenje. Če ste prej mislili, da pravljice ne obstajajo, vas bodo Rastoke prepričale v nasprotno!

Ps. Za fotografije se iskreno zahvaljujemo fotografu Vedranu Božičeviću in turistični skupnosti Slunj-Rastoke. Nekaj fotografij pa je, s tekstom vred, prispevala tudi naša hrvaška sodelavka Valentina Vučičić (www.kookylovestotravel.com).

Sorodni članki

Museum of Hum Aura

Museum of Hum Aura je muzej starih obrti s kar 1500 eksponati, ki prikazujejo običaje in tradicijo, preteklost Istre. Kakor razkriva že njegovo ime, je Museum of Hum Aura postavljen v istrskem Humu, ki se hvali z nazivom najmanjšega mesta na svetu.

Nadaljujte z branjem

Velike zveri v Stari Sušici

V Stari Sušici, tam v zelenem srcu Hrvaške, v Gorskem kotarju, je od leta 2021 na ogled svojevrsten turistični sladkorček: »Centar za posjetitelje o velikim zvijerima« (slovensko: Center za obiskovalce o velikih zvereh, mogoče bi bilo lepše Center za velike zveri?!). Center je zasnovan kot prostor, ki obiskovalcem na inovativen in zanimiv način približa posebnosti in vrednote ohranjenega območja Gorskega kotarja, kjer živijo mogočni medvedi, volkovi in risi.

Nadaljujte z branjem

Za križen

Na otoku Hvaru že dolgih pet stoletij praznujejo veliko noč na prav poseben način – z znamenito procesijo 'Za križen' (križ, razpelo). Gre za edinstven obred posebne pobožnosti ter izraz verske in kulturne identitete prebivalcev osrednjega dela otoka Hvara. Za križen je ime za tradicionalno nočno procesijo (prehodi se okrog 25 kilometrov), na otoku Hvaru, v krajih Vrbanj, Vrboska, Jelsa, Pitve, Vrisnik in Svirče. Leta 2009 je bila hvarska tradicija procesije Za križen vpisana na Unescov seznam nesnovne svetovne dediščine v Evropi.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.