Compare Listings

Hrvaške sladkovodne rastline

Hrvaške sladkovodne ribe

V Aquatiki, največjem hrvaškem sladkovodnem akvariju, je predstavljen tok kraške reke z življenjskim prostorom več kot 80 vrst rib, od katerih je 30 endemičnih. Edinstveno doživetje podvodnega sveta, ki se nam le na prvi pogled zdi dobro poznan.

Hrvaške sladkovodne ribe

Edinstven prikaz hrvaške sladkovodne ihtiofavne nam na www.pag.si, slovenskem portalu o hrvaškem turizmu, predstavlja strokovnjak Goran Jakšić iz Aquatike, največjega hrvaškega sladkovodnega akvarija. Več o samem akvariju si lahko preberete na naslednji povezavi s preprostim naslovom Aquatika, sladkovodni akvarij v Karlovcu.

Ribe

Ribe so najstarejša, najbolj raznolika, najštevilčnejša in hkrati najslabše raziskana skupina vretenčarjev (vsako leto odkrijejo okrog 200 novih vrst). Ihtiologija (grško ikhthu – riba; logos – znanost) je veja  zoologije, ki se ukvarja z njihovim preučevanjem.

Na našem planetu je okrog 55.000 znanih živečih vrst vrtenčarjev (ribe, dvoživke, plazilci, ptice, sesalci), od katerih je okrog 25.000 vrst rib.

Čeprav je kar 72 odstotkov Zemljine površine prekrite z vodo, pa je le nekaj manj kot 1 odstotek od tega sladkih voda. Do danes  je znanih kar 10.000 sladkovodnih vrst rib.

Ribe pripadajo trem razredom: Sarcopterygii (mezoperke), z zgradbo nakazujejo na prehod vretenčarjev iz vode na kopno), Chondrichthyes (hrustančarje), ki vključujejo morske pse, skate in himere, Actinopterygii (zračnoperke), ki vključujejo ribe s kostnim skeletom. Sladkovodne ribe Hrvaške, s tem pa tudi ribe v Aquatiki, pripadajo razredu zračnoperk, se pravi, da imajo koščeno hrbtenico.


Aquatika v vlogi ohranitve biološke raznolikosti

Javna ustanova AQUATIKA – SLADKOVODNI AKVARIJ KARLOVAC je nastala v sklopu projekta EU z imenom ˝SLADKOVODNI AKVARIJ IN MUZEJ REK – KAQUARIUM˝, ki ga je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega fonda za regionalni razvoj v višini 36,2 mio HRK (4,78 mio €).

Vrednost celotnega projekta je znašala 36,7 mio HRK.

Aquatika je prvenstveno namenjena otrokom in mladini, učencem in študentom, znanstvenikom, akvaristom, ljubiteljem narave, oziroma lokalnemu prebivalstvu, da bi se izboljšalo zavedanje o izredni biološki raznovrstnosti naših sladkovodnih ekosistemov, hkrati pa izobraževalo uporabnike, kako na vzdržen način izkoriščati izredna naravna bogastva Republike Hrvaške v funkciji turizma.

Akvarij prikazuje hrvaške sladkovodne ribe in rastline ter njihove življenjske prostore, obiskovalci pa si lahko ogledajo predstavnike več kot 80 vrst rib, od katerih je 30 endemičnih.

Pomembno je omeniti, da je med 150 vrstami rib, kolikor jih je v hrvaških rekah in jezerih, kar 52 endemitov. Bogastvo vrst je posledica zemljepisnega položaja Hrvaške, ki zajema donavsko (črnomorsko) in jadransko porečje. Na ta način, Aquatika kot edinstven sladkovodni akvarij v Evropi, nudi vsakemu obiskovalcu edinstveno doživetje podvodnega sveta, ki se nam le na prvi pogled zdi dobro poznan.

Akvarij je projektiran kot dvonadstropna stavba s pritličjem in podzemno etažo, sestavljajo pa jo tri zgradbe, med katerimi je trg. Zaradi koncepta zelenih strešnih vrtov predstavlja prostor območja akvarija poseg z minimalnim vplivom na krajino, s čimer so se ohranili zeleni pogledi na pokrajino.

Rečna kontinuiteta

Kompleks akvarijskih bazenov je zastavljen tako, da prikazuje tok kraške reke, kakršna je tudi Korana, na katere obali je zgrajen akvarij. Zasnovan je ideji razdelitve rečnega toka na zgornji, srednji in spodnji. Iz višinskih predelov zgornjega toka v nižinske predele spodnjega toka teče reka zaradi delovanja sile gravitacije.

Zgornji tok je v območjih z višjo nadmorsko višino, najbliže izviru, kjer je voda hitra, hladna in bogata s kisikom.

V njem živijo ribje vrste, ki so prilagojene tem razmeram s svojim podolgovatim in vretenastim telesom, kot sta postrv (Salmo trutta) in pior (Phoxinus phoxinus).  Podvodne rastline, ki prenesejo takšne fizikalne in kemične pogoje, ki vladajo v vodi, so predvsem mahovi in kremenčeve alge. Nevretenčarji iz rodu tularjev (Trichopterjev), ki živijo na dnu reke, si gradijo hiške iz kamenčkov in vejic, da povečajo svojo maso in preprečijo, da bi jih odnesla voda.

Za srednji tok je značilna višja povprečna temperatura in manjša hitrost vode z nekaj manjšim deležem kisika. Dno je prodnato in peščeno, od vodnih nevretenčarjev najdemo ličinke žuželk (Insecta), polže (Gastropodi) in rake (Crustacea). V vodni vegetaciji najdemo ob mahovih in ​​kremenčevih algah še zelene alge, nitaste bakterije in glive.

Zaradi ugodnih življenjskih razmer je raznolikost živega sveta večja, zato tam živi največ vrst rib, kot so mrena (Barbus barbus), klen (Squalius cephalus), bolen (Leuciscus aspius), podust (Chondrostoma nasus), uklija (Alburnus alburnus), plotica (Rutilus virgo) in veliki vijun (Cobitis elongata).

V spodnjem toku so korita reke široka in globoka, voda je počasnejša in povprečne temperature so višje kot v srednjem toku.  To področje krasijo vodne rastline kot so lokvanji, ki se zakoreninijo v dno, liste in cvetove pa razvijajo na površini vode. Dno je peščeno in muljasto, kar pogojuje razvoj posebnih  skupin nevretenčarjev, kot so školjke (Bivalvia) in maloščetinarji (Oligochaete). Za spodnji tok so značilne večje ribje vrste, kot so deverika (Abramis brama), krap (Cyprinus carpio), som (Silurus glanis) in ostriž (Sander lucioperca).

Endemične ribe

Endem je rastlinska ali živalska vrsta, rod ali družina, ki živi samo na enem omejenem področju. Če je to področje izrazito majhno (jama, jezero, reka, planina), take primere imenujemo stenoendemi. V jamskem sestavu so prikazane endemske vrste rib, ki so v glavnem vezane na kraške pojave in podzemno življenjsko okolje.

Endemi, ki so vezani na podzemni življenjski prostor, so izredno občutljivi in nagnjeni k izumrtju. Njihov obstanek je neposredno odvisen od človeškega ravnanja, ali, z drugimi besedami, od aktivne zaščite in ohranjanja površinskih in podzemnih voda.

Zanimivo je, da vrste rodu Telestes, ki živijo v presihajočih vodotokih, neugoden del leta preživljajo v mirovanju v podzemlju. Nekatere endemske ribe, kot so svetlice (Telestes polylepis), kapelska svetlica (Telestes karsticus), krbavska gaovica (Delminichthys krbavensis), jadovski vijun (Cobitis jadovaensis), zrmanjski klen (Squalius zrmanjae), živijo samo na Hrvaškem in nikjer drugje na svetu.

Jesetri iz časa dinozavrov

V največjem akvariju so migratorne vrste rib (selivke) iz družine jesetrov, ki odhajajo iz morja v reke na drstenje.  Večina od njih: postrv (Acipenser stellatus), ruski jeseter (Acipenser gueldenstaedtii), sim (Acipenser nudiventris), atlantski jeseter (Acipenser sturio), morena (Huso huso) veljajo na Hrvaškem za izumrle zaradi regulacije in preusmerjanja vodotokov in pretiranega ribolova.

Zanimivo je, da izvirajo še iz časov dinozavrov ter da je morena ena od največjih rib nasploh (po dostopnih podatkih so v reki Volgi leta 1884 ulovili primerek težak 3.200 kg in dolžine 8 m). Zanimivo je, da za razliko od jesetra, jegulja (Anguilla anguilla) odplava na drstenje iz reke v Atlantski ocean, predvidevajo da na globini 1000 metrov,  zatem matice poginejo, ličinke pa Zalivski tok zanese na evropsko kopno.

Stoječe vode

Stoječe vode zastopajo ribniki in močvirja, ki so bogata z raznoliko floro in favno. Ta območja imajo značilnosti naravnih filtrov in zadržujejo vodo med poplavami. Ker imajo številne pozitivne učinke na okolje, veljajo za varuhe biološke raznovrstnosti.

Ribe, ki živijo v stoječih vodah, kot so linj (Tinca tinca), krap (Carassius carassius) in piškur (Misgurnus fossilis), so se prilagodile velikim spremembam v fizikalnih in kemijskih parametrih vode. Tako linj prenese nizke koncentracije kisika, visoke temperature vode do 30 ° C in kisle vode z vrednostjo pH do 4,6. Krapi lahko preživijo tudi, če se voda izsuši, tako, da se zakoplje v blato.

Tuje vrste rib

Za stoječimi vodami sledi akvarij s tujimi vrstami rib, od kateri je večina invazivna in ogroža naše domače vrste. Tuja vrsta na nekem področju ni prebivala in je nanj prispela namerno ali slučajno s človeško aktivnostjo. Ko tuje vrste na določenem področju povzročijo spremembe in ogrozijo biološko raznovrstnost – postanejo invazivne.

Možno je prevzemanje prostora in hrane domači vrsti, križanje z domačo vrsto in vnos novih bolezni in parazitov. Invazivne vrste rib, kot so mavrična postrv (Oncorhynchus mykiss), babuška (Carassius gibelio) in beli amur (Ctenopharyngodon idella), se, ob onesnaženju, regulaciji vodotokov, gradnji jezov in melioraciji, smatrajo za enega od glavnih vzrokov izumiranja domačih vrst.

Tuf

Zadnji akvarij prikazuje kraški fenomen nastajanja tufastih slapov (sedre) in pomembnost njihove ohranitve. V  ugodnih razmerah se iz vode sprosti ogljikov dioksid in izloči mineral kalcit (kalcijev karbonat, iz katerega je kreda, s katero pišemo po tabli).

Tuf (sedro) ustvarjajo posebne vrste alg, ki izločajo sladkorje, na katere se kalcit lepi, tularji pa pletejo mrežice, v katere se ujame kalcit. Kristali kalcita se nalagajo s pomočjo sedrotvorcev in ponekod v strugi tvorijo tuf, porozno in mehko sedimentno steno, v katere votlinah in kanalih najdejo svoje zatočišče ribe in raki.  Lepe primere tufastih slapov najdemo na Plitvičkih jezerih, Slunjčici v Rastokah ter rekah Mrežnici in Korani.

Kroženje vode v naravi in akvarijska tehnologija

Na Zemlji neprestano poteka kroženje vode, izhlapevanje iz slanih oceanov pa je glavni izvir sladke vode. Sonce ogreva površino, vodna para prehaja v atmosfero in ustvarja oblake. Vetrovi raznašajo oblake okrog Zemlje, ti pa se ob ugodnih pogojih kondenzirajo v dež ali sneg. Zahvaljujoč temu hidrološkemu ciklu na Zemlji ne vlada puščava.

Zaradi kroženja vode v naravi in geografskega položaja je Karlovac bogat s podzemnimi vodami. V neposredni bližini akvarija so izkopali vodnjak, ki akvarijske bazene oskrbuje z naravno vodo brez klora, saj je le-ta za ribe strupen. Tako naravna voda s pomočjo črpalk vstopi v akvarijski tehnološki sistem.

Preko mehanskega filtra, ki zaustavi večje delce, kot so alge ali pesek, in biološkega filtra, ki odstrani škodljive snovi, kot je amoniak, vstopi voda v hladilnik, kjer se uravnava njena temperatura. Vodo obogatijo s kisikom in še dodatno sterilizirajo, pri čemer odstranijo viruse in bakterije.

Skozi akvarijski sistem dnevno izhlapi največ 5 vode, enaka količina pa skozi sistem za odvodnjavanje padavinskih voda odteče v reko Korano. Vse te cikle najdemo v naravi, kjer gravitacija služi kot črpalka, pesek kot mehanski filter, rastline kot biološki filter in Sonce kot vir ultravijoličnega sevanja.

Fizika pojasnjuje zanimivo anatomijo rib

Ribe dihajo s škrgami na način, da z difuzijo kisik s področja večjega pritiska (vode) prehaja v področje manjšega pritiska (škržne kapilare), vse dokler se pritiska ne izenačita. Obratno je z ogljikovim dioksidom, kjer je tlak v škržnih kapilarah višji kot v vodi.

Plinski mehurček izenačuje pritisk plina v telesu s pritiskom vode na različnih globinah. Če ličinka ne splava na površje in si ne napolni plinskega mehurčka z zrakom, bo hitro poginila. Iz izkušenj vemo, da, če se potopimo na večjo globino, začutimo bolečino v ušesih. Bolečina preneha, ko s palcem in kazalcem zapremo nosni odprtini in poskusimo izdihniti zrak skozi nos, s čimer izenačimo pritisk v ušesih s pritiskom vode.

Ribe imajo notranje uho, ki se imenuje labirint ter zvočne valove frekvence od 16 do 13 000 Hz sprejemajo preko lobanjskih kosti. Pri večini vrst je labirint povezan s plinskim mehurčkom, ki deluje kot zvočni resonator in omogoča boljši sluh.

Naloga bočne linije, ki poteka bočno od repa do glave, pa tudi po sami glavi, je, da sprejema dražljaje od valovanja vode ter pomaga ribi, da se znajde v prostoru. Sestavljena je iz vzdolžnega kanalčka, v katerem so senzorične celice nevroma. Kanalček je zapolnjen s sluzjo, na izpodriv katere pri spreminjanju vodnega tlaka nevromi čutno reagirajo. Na podoben način občutimo spremembo zračnega tlaka, ko se z avtom peljemo mimo tovornjaka.

Riba vidi z obema očesoma v kotu 30 stopinj in prepozna barve in odtenke ene barve. Zanimivo je, da dobro vidi del ultravijoličnega in infrardečega spektra, ki ga človeške oči ne zaznajo.

O AVTORJU

Goran Jakšić (rojen v Karlovcu 8. februarja 1973) je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo v Karlovcu. Diplomiral je iz fizike na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu, specializiral ribištvo na podiplomskem specialističnem študiju ”Ribištvo” z delom ”Športno-rekreacijski ribolov KŠR Korana Karlovac” ter doktoriral iz biotehničnih znanosti na podiplomskem doktorskem študiju ”Kmetijske vede” z delom ”Biološke, ekološke in genske funkcije invazivnih ponto-kaspijskih glavačev (Gobiidae) savskega porečja na Hrvaškem” na Agronomski fakulteti v Zagrebu.

Zaposlen je v Javni ustanovi Aquatika – Sladkovodni akvarij Karlovac, kjer se poleg vodstvenih in projektnih nalog ukvarja z raziskovalnim delom ter izobraževanjem učencev in študentov. Je avtor knjige The Freshwater Fish of Aquatika, ter več strokovnih in znanstvenih del. Sodeloval je na več domačih in mednarodnih konferencah.

Ps. Za fotografije se www.pag.si zahvaljuje akvariju Aquatika.

Sorodni članki

Rdeče korale imajo čarobno moč

»Na videz rastlina, mineral iz apnenčastega skeletnega sistema, v resnici pa žival. Po izročilu mnogih ljudstev so korale božanska bitja in njihov božanski izvor se je odražal v njihovi lepoti. Po starodavni legendi je rdeča korala nastala, ko je Perzej odsekel Meduzino glavo in jo vrgel v morje. Morske alge, prekrite s krvjo iz Meduzine glave, so okamenele in postale čudovite korale.«

Nadaljujte z branjem

Najboljše hrvaške restavracije

Katere so najboljše restavracije na Hrvaškem? Zagotovo so med njimi tiste, ki so prejele Michelinovo zvezdico. Najbolj prestižno svetovno znano gastronomsko priznanje ima trenutno v svoji lasti kar 10 hrvaških restavracij: rovinjski Monte, šibenski Pelegrini in restavracija 360º v Dubrovniku iz leta 2018, Noel (Zagreb) in Draga di Lovrana (Lovran) iz leta 2019, paški Boškinac in LD Terrace (otok Korčula) iz leta 2020 ter restavracije Nebo (Reka), Alfred Keller (Mali Lošinj) in Agli Amici (Rovinj) iz leta 2021 .

Nadaljujte z branjem

Kje jesti in piti v osrednji in vzhodni Istri?

Eno - gastro destinacije osrednje in vzhodne Istre, ki jih ne smemo spregledati. Svetujeta Kristina Ritoša & Anamarija Bassanese iz www.delistria.com, ki pravita, da turistično destinacijo spoznavamo tudi skozi jedi in vina.

Nadaljujte z branjem

Povej svoje mnenje

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.