Compare Listings

Vela Spila = Vela Špilja

Vela Spila, fotogeničen arheološki sladkorček

Vela Spila, tudi Vela Špilja. Po slovensko bi lahko preprosto rekli Velika Jama. Znano arheološko najdišče nad Velo Luko na otoku Korčula akademska Hrvaška enciklopedija uradno imenuje Vela Špilja, domačini pa jo načeloma imenujejo Vela Spila. Ker jo tudi svetovni splet najbolj prepoznava pod imenom »Vela Spila«, jo bomo tudi na www.pag.si v prvi vrsti imenovali tako.

Vela Spila, fotogeničen arheološki sladkorček

Vela Spila je arheološko najdišče, pa tudi svojevrstna ter zelo zanimiva turistična atrakcija, na otoku Korčula, nad zalivom Kale na severozahodni strani Veloluškega zaliva, torej nad samo Velo Luko, na nadmorski višini 130 m, na južnem delu hriba Pinski rat.

Odprtina jame Vela Spila je v obliki oboka (širina 10 m, višina 4 m) in je obrnjena proti jugozahodu. Sama Vela Spila ima obliko ogromne ovalne dvorane, dolga je 50 metrov, široka do 30 metrov, s 17 metrov visokim kupolastim stropom. Na stropu sta dve veliki naravni odprtini (Velo ždrilo, 11 m × 9 m in Malo ždrilo, 5 m × 4 m), skozi katera dnevna svetloba osvetljuje predvsem sprednji in osrednji del jame. Najnižji del dvorane Vela Spila je 10 metrov nižji od »nadmorskega nivoja samega vhoda v jamo«.

Jamsko območje Vele Spile skriva edinstven, zelo fotogeničen, ambient z visokimi skalami, ki sta jih številna tisočletja bičala predvsem veter in voda. Kakor smo že omenili, ima strop Vele Spile dve veliki okni – “Velo” in “Malo ždrilo” -, skozi katera sramežljivo kukajo sončni žarki in jami dajejo zelo poseben in nekoliko dramatičen videz.

Vela Spila poleg svoje edinstvene naravne lepote priča o kontinuiteti življenja, ki se je v tem samotnem kraju odvijalo v prazgodovini, po pomembnosti pa jo svetovni znanstveniki uvrščajo med »zibelko« zahodne civilizacije. Veliko drobcev keramike, človeških ostankov, kosti domačih in divjih živali pa tudi rib, ognjišč, najdb obsidiana (vulkanskega stekla), sledov vulkanskega pepela in raznih drugih arheoloških materialov dajejo Vela spili izjemno vrednost.

Ker pa so raziskave še nedokončane, lahko le ugibamo, kakšne skrivnosti še skriva Vela Spila. Poleg tega, da je Vela Spila čudovit naravni fenomen, je jama tudi večplastno arheološko najdišče, ki se podrobneje raziskuje zadnjih petdeset let. Se pa Vela Spila prvič posredno omenja v statutu mesta in otoka Korčule iz leta 1214, njeno lepoto pa je prvi opisal  Nikola Ostojić in sicer leta 1853.

Prve resnejše raziskave Vele Spile so bile opravljene leta 1951, količina in pomen najdb pa sta Arheološki inštitut Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti spodbudila k nadaljnjim sistematičnim raziskavam. Od leta 1974 se arheološka dela izvajajo skoraj vsako leto.

Velik zagon v raziskovanju Velike jame se zgodi v letu 2016, ko se je začel evropski projekt Mend The Gap (Smart Integration of Genetics with the Sciences of the Past in Croatia: Minding and Mending the Gap). Projekt je tvorno koordiniral Center za Kultura Vela Luka, udeležilo pa se ga je veliko domačih in tujih strokovnjakov z različnih področij (arheologije, botanike, geologije, antropologije in paleontologije).

O samih rezultatih arheoloških raziskovanjih nas poduči hrvaški portal otoci.eu, ki med drugim zapiše takole: »Doslej je bilo raziskanih okoli 200 kvadratnih metrov Vele Spile, rezultati pa potrjujejo, da gre za eno najbogatejših in najpomembnejših sredozemskih jamskih najdišč, naseljeno od konca paleolitika do sredine bronaste dobe.

Najdeno arheološko gradivo iz Vele spile priča o življenju več prazgodovinskih človeških skupnosti, ki jim je bila jama dom, tukaj pa so tudi pokopavali svoje pokojnike. Na tisoče najdenih koščkov keramike, tudi keramičnih posod in drugih predmetov predstavlja najdbe prvorazrednega pomena. Na njih so izpisane strani kulturne, družbene, duhovne in gospodarske zgodovine Vele Spile ter bližnjega in daljnega Jadrana in Sredozemlja«.

»Arheologi so med drugim v notranjosti Vele Spile odkrili dragoceno 17.500 let staro lončenino, ki priča o skupnosti prazgodovinskih umetnikov in obrtnikov, ki so v zadnji ledeni dobi »izumili« lončenino, tisoče let preden je postala popolnoma običajna,« še dodajajo na spletni strani otoci.eu.

Leta 1986 so imeli arheologi v Veli Spili veliko srečo, saj so našli ostanke dveh odraslih oseb, ljubkovalno so ju poimenovali »baba i dida« (babica in dedek).  Znanstvene raziskave so pokazale, da sta baba in dida najverjetneje živela v neolitiku oz. v mlajši kameni dobi.  V Veli Spili so našli tudi eno od najstarejših človeških okostij Mediterana, ki so ga poimenovali »Stanko«. Stanko naj bi živel v mezolitiku pred več kot 9.000 leti, bil je lovec, ribič in nabiralec sadja.

Raziskave Vele spile so pokazale, da imamo opravka z edinstveno »časovno kapsulo«, v kateri je po zaslugi zemeljskih nanosov mogoče opazovati kontinuiteto življenja od zadnje ledene dobe do danes. Wikipedija to razloži takole: »Radiokarbonsko datiranje je pokazalo, da človeška dejavnost v Veli spili sega 20.000 let nazaj«. Pomembnost Vele Spile dokazuje tudi dejstvo, da sta o tem arheološkem najdišču med drugim poročala zaupanja vredna medijska velikana New York Times in National Geographic.

Pot do Vele Spile je izredno enostavna, do nje se lahko odpeljete z avtom ali pa – kar je mnogo lepše in »mnogo bolj turistično« – se do tja sprehodite. Od obale v Veli Luki do Vele Spile boste potrebovali približno pol ure hoje navkreber. Do Vele Spile vodi betonirana, zelo dobro označena pot, sprehajališče z imenom »Plavi put« (slovensko: Modra pot).

Ob sprehajališču »Plavi put« so postavljene informativne table o mediteranskem rastju, s pridobljeno nadmorsko višino pa se nam panoramski pogled širi na skoraj vse dele veloluškega zaliva, zahodni začetek Blatskega polja (glej članek z naslovom Blato, Blato na Korčuli) in morje do Visa, Svetega Andrije, Biševa pa vse do Sušca in Lastova (glej Lastovo, carski otok).

Za popolno arheološko doživetje Vele Spile se ustavite tudi v Centru za kulturo Vela Luka. Tukaj v CZKVL, v neposredni bližini župnijske cerkve, je vstop prost (mimogrede: obisk  Vele Spile vas bo stal le okrog 2 evra po osebi).

V Centru za kulturo Vela Luka boste spoznali in videli številne arheološke najdbe, poučna besedila ter celo zanimive članke časopisov, ki bodo še enkrat poudarili naslednje: »Medtem ko ima Grčija svojo Akropolo ali Rim svoj Kolosej, ima Vela Luka svojo Velo Spilo, ki je resničen biser naravne in kulturne dediščine«.

Še zadnja informacija, preden postavimo zadnjo piko v tekstu. V Veli Spili znajo Velolučani v času Božiča postaviti tudi žive jaslice, med turistično sezono pa organizirati tudi koncert ali kakšen drug umetniški dogodek.

Ps. Fotografije: Turistična skupnost Vela Luka in arhiv www.pag.si.


Sorodni članki

Kino Mediteran, kino pod zvezdami

Osnovni cilj projekta Kino Mediteran je film ponovno vrniti v zaprta ali zanemarjena letna kina po vsej Dalmaciji. Kino Mediteran je projekt revitalizacije kinematografov v Dalmaciji, katerega glavni cilj je oživitev kinematografov in pripeljati filmski program, filme tudi v manjša kraje po vsej Dalmaciji, kjer so kinematografi že razmeroma dolgo zaprti.

Nadaljujte z branjem

Teran Wine & Walk v Motovunu

Sedanjim in prihodnjim ljubiteljem Motovuna se bodo uresničile sanje. Prireditev Teran Wine & Walk bo izvrstno enološko in gastronomsko ponudbo tega očarljivega mesteca približala vsem, ki radi raziskujejo naravne, zgodovinske in kulturne lepote, medtem ko uživajo v odličnem vinu in vrhunskih gastronomskih specialitetah.

Nadaljujte z branjem

Addio, moja ljubezen

Umetniška skulptura "Addio" na kvarnerskem otoku Lošinju je v prvi vrsti posvečena ženam mornarjem. Moderen kip iz brona, s posrečenim imenom Addio, ki je postavljen v zalivu Čikat, je po drugi strani tudi simbol tradicije, ljubezni in zvestobe.

Nadaljujte z branjem