Compare Listings

Gornji in Donji grad sta turistično srce Zagreba

Gornji in Donji grad v Zagrebu

Center mesta Zagreba sestavljata Gornji in Donji grad, ki sta zgodovinska bisera glavnega mesta Hrvaške. Gornji grad je najožje in najstarejše mestno jedro Zagreba. Zagrebški Donji grad, ki ga domačini večinoma označujejo kot »center«, je mnogo mlajši, večinoma je bil zgrajen v devetnajstem, delno pa tudi v prvi polovici dvajsetega stoletja. Za turiste vsekakor velja: »Zagreba še niste spoznali, če se niste sprehodili po Gornjem in Donjem gradu«.

Gornji in Donji grad v Zagrebu

Zagreb je nastal v srednjem veku na dveh gričih, ki sta cerkveni Kaptol, in posvetni Gradec, današnji Gornji grad. Prvi pisni vir izvira iz leta 1094, ko je kralj Ladislav ustanovil zagrebško škofijo na Kaptolu. Predlagamo, da si uvodoma preberete dva naša članka: Zagreb, glavno mesto Hrvaške in Zagreb: 10 top turističnih znamenitosti ali pa nadaljujete s sprehodom po Gornjem in Donjem gradu mesta Zagreba.

Zagreb in njegovo središče delimo na dva specifična dela: Gornji in Donji grad. To sta dve  zgodovinski enoti, ki sta izjemno pomembni za mesto Zagreb. V tem članku vas bomo popeljali skozi oba dela, začenši z najstarejšim – Gornjim gradom. Že uvodoma pa bom, popolnoma upravičeno, takoj reklamirala: Verjemite mi, če še niste obiskali Zagreba, ga boste želeli obiskati takoj! In če ste ga že obiskali, boste želeli priti znova in znova!

GORNJI GRAD

Gornji Grad v Zagrebu je izjemno obiskan s strani turistov. Gornji grad se imenuje tudi Gradec in je bil ustanovljen v srednjem veku. Gradec je skupaj s Kaptolom tvoril osrednje, začetno območje Zagreba. Ta del je bil ob Kaptolu vse do devetnajstega stoletja izjemno urbaniziran.

Sčasoma so bile tu zgrajene številne zgradbe, ki so oblikovale današnjo podobo Gornjega grada. V današnjem Gornjem gradu se najbolj pozna vpliv Habsburške monarhije; posledično Zagreb marsikoga spominja na Budimpešto, Prago, Dunaj in podobna severno ležeča mesta v bližnjih sosednjih državah.

Glavni, najpomembnejši trg Gornjega grada v Zagrebu je Trg svetega Marka. Ta trg je bil včasih namenjen trgovanju, danes pa je politični epicenter Republike Hrvaške. Ob obisku trga svetega Marka vam bodo poglede kradli zgradbe hrvaškega sabora (parlamenta), mestne skupščine in državne vlade.

Zagotovo pa je najlepši del Trga svetega Marka (istoimenska) cerkev svetega Marka z zvonikom iz baročne dobe. Cerkev svetega Marka zgleda idilično na čisto vsaki fotografiji. »Kockasta« streha je tisto, kar najprej opazite. Dodatno jo krasita še velika grba mesta Zagreba in Hrvaške.

Mimogrede, cerkev je bila zgrajena v gotskem slogu v 14. stoletju, kasneje pa je bila preoblikovana v neogotski slog. Toplo priporočilo za vstop v cerkev, saj zgleda veličastno. V cerkvi je ohranjen monumentalni južni portal s kipi dvanajstih apostolov. Za poznavalce arhitekture in umetnosti je ta portal izjemno pomemben, saj predstavlja najpomembnejši dosežek v gotskem kiparstvu na celotnem območju celinske Hrvaške.

Med sprehajanjem po tem delu Zagreba, boste naleteli tudi na cerkev svete Katarine iz sedemnajstega stoletja. Ta cerkev velja za prvo baročno stavbo na celinski Hrvaški. Njena notranjost je bogato okrašena z zanimivimi črnimi oltarji različnih umetnikov. Tik ob cerkvi sv. Katarine boste videli kompleks jezuitskega samostana, ki sega v sedemnajsto stoletje.

Danes je v tej stavbi sedež galerijske ustanove Klovićevi dvori, tukaj so redno na ogled številne pomembne likovne razstave. Tudi v nekdanjem samostanu sv. Klare, ki ima zanimivo poslikano fasado, so sedaj prostori kulturne ustanove, tukaj je sedaj  svoje mesto našel eden najboljših in najbogatejših muzejev na Hrvaškem – Muzej mesta Zagreba.

Če se gibamo južno od glavnega trga Gornjega grada, trga sv. Marka, bomo naleteli na grškokatoliško konkatedralo sv. Cirila in Metoda. Poznavalcem ali ljubiteljem zgodovine in arhitekture bo zanimivo dejstvo, da je cerkev Hermann Bolle, ki smo ga npr. mi že omenjali v članku z naslovom Maksimir in Mirogoj, zasnoval v značilnem neobizantinskem slogu. Posebno pozornost bo pritegnil ikonostas, ki je zgrajen iz hrasta.

Gornji grad se ob mnoštvu zgodovinsko-političnih in sakralnih zgradb lahko pohvali tudi s številnimi palačami in razkošnimi baročnimi hišami. Od palač vsekakor izstopa palača Vojković-Oršić-Rauch, ki je bila prvotno zgrajena leta 1764. Obiščete jo lahko na naslovu Matoševa 9, saj je danes v palači Hrvaški zgodovinski muzej. Pročelje te palače ima izjemno fasado z motivi školjk. Ljubitelji morja bodo navdušeni!

Med drugimi palačami vredne omembe, so zagotovo znani Banski dvori, ki sedaj služi kot sedež vlade Republike Hrvaške. Tu je tudi palača Raffay, kjer lahko uživate v zbirkah Hrvaškega muzeja naivne umetnosti.

V bližini je dragocena hiša znane hrvaške plemiške družine Zrinski. Najdete jo na Markovićevem trgu pod številko 3. Omeniti velja tudi čudovite baročne palače v Opatički ulici: palačo Rauch-Sermage, palačo Juršić in palačo Bužan iz leta 1754, ki je delo najbolj znanega zagrebškega baročnega graditelja Matije Leonharta.

Ko se počasi spuščamo proti Donjemu gradu, velja opozoriti na znamenito lekarno, ki se nahaja v Kameniti ulici 9. To je namreč po evidenci prva odprta lekarna v Zagrebu. V hiši lekarne je živel vnuk slavnega italijanskega pesnika Danteja Alighierija.

Nekoč je bil Gornji grad obdan z obzidjem in nekoliko mestnimi vrati. Žal so se do danes ohranila le Kamenita oziroma vzhodna vrata. Vhod Kamenita vrata je bil zgrajen v trinajstem stoletju, današnjo obliko pravokotnega stolpa s prehodom za voz(e), pa je dobil leta 1760. V prehodu vrat je kapela s sveto podobo »Majke Božje od Kamenitih vrata«.

V severnem delu Gornjega grada, v Popovem stolpu, na naslovu Opatička ulica 22/III, je svoj prostor našla »Zvjezdarnica Zagreb«. Zagrebški astronomski observatorij, ki je svojevrsten inkubator novih idej, v njem so tudi številna predavanja in tečaji, so odprli leta 1903, novi teleskop pa je bil postavljen leta 2007.

Kar se tiče razgledov na Donji Grad, se s stolpa Lotrščak odpira odličen razgled na spodnji del mesta Zagreba, zato ga je vredno obiskati. Vstop na stolp Lotrščak in vzpon stane le nekaj evrov, v pritličju pa lahko kupite razne spominke.

Stolp Lotrščak se je prvotno imenoval »kula od Dverca«, od leta 1646, ko je bil v njem postavljen zvon (lat. Campana latrunculorum – zvon roparjev, roparjev ali popačeno starozagrebško “lotrijašâ”), pa se je začel imenovati Lotrščak. V stolpu Lotrščak je nameščen znameniti Grički top, ki vsak dan točno opoldne zaznamuje s strelom.

Pod stolpom Lotrščak boste zagledali Strossmayerjevo sprehajališče, a tudi najkrajšo vzpenjačo na svetu namenjeno za javni promet, ki se nahaja prav tukaj, v Zagrebu.

Vzpenjača, ki je ena od pomembnejših turističnih atrakcij mesta Zagreb, povezuje Gornji in Donji grad. Vzpenjača je začela delovati 23. aprila leta 1893, vožnja je zelo kratka (64 sekund), a sladka. Ker je tudi cena vožnje na progi, ki je dolga le 66 metrov, dokaj simbolična, vsekakor priporočam, da preizkusite tudi to zagrebško prometno sredstvo.

Mimogrede, Strossmayerjeva promenada je eden izmed najlepših zagrebških krajev, ki dobesedno izžareva boemski duh. Visoka drevesa, ulična umetnost, ljubezenske ključavnice na ograji, spektakularen pogled na Donji grad in zagrebško katedralo v vsakem človeku prebudijo nekaj lepih, popotniških občutkov.

Zagreb je lep, boste pomislili prav po zaslugi Strossmayerjeve promenade. Ta je, predvsem med prazniki, polna ustvarjalnih stojnic, luči in detajlov, ki so več kot fotogenični. Verjetno ste čudak, če se ne boste fotografirali na tem znamenitem zagrebškem sprehajališču. 🙂

Poleg tega ima Stross najbolj priljubljen spomenik v sedečem položaju – Antuna Gustava Matoša. Spomenik je bil postavljen leta 1972 in je izdelan iz aluminija. Čeprav A.G. Matoš ni bil rojen v Zagrebu, je imel to mesto še bolj rad kot jaz. Matošev spomenik brezskrbno sedi in opazuje mesto, zato ne zamudite sesti zraven njega in z višjega položaja občudovati lepote Zagreba.

Pod Strossom, torej pod Strossmayerjevim sprehajališčem, leži kultni predor Grič. Zgrajen je bil med drugo svetovno vojno, kot zaklonišče za meščane, enako funkcijo pa je predor Grič imel v času osamosvojitvene t.i. »domovinske« vojne. Predor Grič je sicer dolg 350 metrov, obnovljen je bil leta 2016, povezuje Radićevo in Mesničko ulico, slovi pa po številnih kulturnih projektih zagrebških uličnih umetnikov.

Ko se iz zagrebškega Gornjega grada spuščamo proti Donjem gradu, gremo – večinoma – skozi Kaptol. To mestno četrt omejuje istoimenska ulica Kaptol in bližnja Zagrebška katedrala. Zagrebška katedrala, ki je stolnica Nadškofije Zagreb in največja hrvaška cerkev, je ponos Zagreba.

Kar pa vem zase in obiskujem Zagreb, se katedrala redno prenavlja. Kljub temu to ne zmanjša njene lepote. Zagrebška katedrala se imenuje mati vseh cerkva in jo morate obiskati oziroma vsaj priti pred njo in občudovati njeno zunanjost.

Lepota Zagrebške katedrale vas bo pustila brez sape. Zgrajena je bila v neogotskem slogu, njeno polno ime pa se glasi: Katedrala Vnebovzetja Blažene Device Marije ter svetih Štefana in Ladislava. Katedrala je velikega pomena za hrvaški narod, saj so v njej pokopani posmrtni ostanki hrvaških velikanov, kot sta npr. knez Fran Krsto Frankopan in ban Petar Zrinski.

Zunanja dolžina Zagrebške katedrale je 77 metrov, široka je 46,2 metra, višina cerkvenih stolpov znaša 104 (severni) in 105 (južni) metrov. Notranja površina za vernike je 1617 kvadratnih metrov, katedrala lahko hkrati sprejme več kot pet tisoč vernikov.

Zagrebška katedrala je poleg verskega, pomembna tudi z zgodovinskega, arhitekturnega, kulturnega, pa tudi turističnega, aspekta. Pred katedralo je postavljen zanimiv Marijin steber z angeli in vodnjak, ki ima veliko detajlov (sicer pa predlagamo klik na daljši tekst z naslovom Zagrebška katedrala, največja hrvaška cerkev).

Skorajda nasproti Zagrebške katedrale vas pričakuje še ena turistična atrakcija – tržnica Dolac. Dolac, s svojimi značilnimi rdečo-belimi senčniki, obstaja že od tridesetih let  prejšnjega stoletja.

Sadja in zelenjave se preprosto ne splača kupovati drugje v Zagrebu, to storite na Dolcu. Poleg tega, če želite slišati znamenito narečje Zagrebčanov, obvezno pridite na Dolac.

Mimogrede, na Dolcu boste videli še en, z velikim veseljem fotografiran, spomenik – kip botre Barice, ki je simbol vseh branjevk. In ko že omenjamo spomenike; bronast spomenik posvečen slavni pisateljici in novinarki Mariji Jurić Zagorki stoji v Tkalčićevi ulici, ki je znana po svojih številnih barih, restavracijah in hišami lepe arhitekture, značilnimi za Zagreb.

DONJI GRAD

Za razliko od Gornjega grada, ki je zgodovinski del, je Donji grad grad urbani del sodobnega Zagreba. Večina stavb v Donjem gradu je bila zgrajena v devetnajstem in dvajsetem stoletju. Najbolj znan, največji in glavni trg (celotnega Zagreba) je Trg bana Jelačića, ki je glavni del cone za pešce mestnega jedra.

Tukaj, »pod uro« (značilna bela ura, ki stoji tik ob spomeniku banu Josipu Jelačiću), se ljudje tradicionalno dogovorijo za srečanje (in potem nadaljujejo pohajkovanje po Donjem ali Gornjem gradu). Vzhodno od spomenika bana Jelačića je postavljen vodnjak Manduševac. Trg obkrožajo številne pomembne zgradbe, palače in hiše. Tu je palača Colmar, hiša Rodo in Popović z reliefi slavnega hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića.

Na Jelačićevem trgu boste pogostokrat naleteli na zabavne in glasbene dogodke, ulične umetnike, razstave na prostem in podobno. Zagrebu vsekakor ne manjka uličnih umetnikov, ki jih je največ na območju Donjega grada in glavnih con za pešce – Jelačićevega trga, Cvetličnega trga in Ilice.

Če se od trga bana Jelačića usmerite proti zahodu, pridete do že omenjene Ilice. To je najbolj znana ulica v Zagrebu, ima preko 500 hišnih številk in ogromno trgovin za dobesedno vse potrebno in nepotrebno. Vzporedno, južneje od Ilice, teče Bogovićeva ulica, ki jo ljudje, zaradi številnih simpatičnih teras kavarn, obožujejo. Predvsem v toplih in sončnih dneh je ta del mesta poln ljudi.

V Bogovićevi ulici je postavljena znana skulptura, imenovana Prizemljeno sonce. Je delo velikana hrvaškega kiparstva Ivana Kožarića in je del sodobne instalacije, imenovane Zagrebški sončni sistem.

Ljubitelji kulture načeloma obožujejo zelo družaben kulturni center Mesnička, kjer se skorajda vsakodnevno organizira kakšen umetniški dogodek.

Če se iz Ilice odpravite proti jugu, pridete do Cvjetnega trga. To je krasen zagrebški mestni trg, poimenovan je po številnih cvetličnih stojnicah. Ta trg spada v francoski tip trga in je zaradi svoje lepote, priljubljenosti in lokacije v središču mesta zelo popularen med zagrebško elito, zvezdniki in podobno.

Poleg kavarn, cvetličnih stojnic in prijetnega trga z znanimi obrazi je tu tudi kip Petra Preradovića (generala in pesnika ljubezenskih in domovinskih pesmi), pa tudi čudovit prehod Oktogon. Ta prehod je – žal – turistom, neredko pa tudi številnim Zagrebčanom, manj poznan.

Vsekakor bi si Oktogon, ki ga polepša predvsem osrednja dvorana z vitražno kupolo, zaslužil nekoliko več naše pozornosti (klik na članek z naslovom Zagreb, 10 top turističnih znamenitosti).

Zagrebški Donji grad vas bo očaral z razporeditvijo stavb, torej s samo urbanizacijo. Če ste arhitekt, boste takoj opazili pravokotne bloke in ulice, ki se križajo pod pravim kotom.

A tudi če niste »gradbeni strokovnjak«, boste hitro opazili popolno harmonijo zagrebškega Donjega grada. Kultivirane cvetoče površine, ki so večinoma v obliki črke »u«, so še ena značilnost Donjega grada. Zagreb se vsekakor lahko popolnoma upravičeno pohvali z ogromnim številom parkov in zelenih površin. Za mnoge turiste je to glavni razlog, da imajo Zagreb raje, kot številne druge evropske prestolnice.

Najstarejši park v Donjem gradu je Zrinjevac, ki ima na sredini glasbeni paviljon. V čudovitem, večkrat nagrajenem, zagrebškem adventnem času je to ena izmed najboljših lokacij za obisk (priporočamo klik na Zakaj obiskati Advent v Zagrebu?).

Park Zrinjevac, med drugim, obkrožajo palača Vranyczany-Hafner, v kateri so prostori arheološkega muzeja, palača Medaković z arabesknimi stropi v prvem nadstropju in znamenito kavarno Lenuci, neorenesančna Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (v njej je Strossmayerjeva galerija starih mojstrov), stavba hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve, okrajno in vrhovno sodišče, pa tudi Moderna galerija hrvaške umetnosti.

Če imate radi arhitekturo, vas bo Zagreb navdušil! Nikakor ne spreglejte parka Josipa Jurja Strossmayerja, ki se dobesedno drži parka Zrinjevac. Tudi tukaj se nahajajo veličastne in razkošne zgradbe z bogatimi fasadami, omeniti velja predvsem palačo Priester, hotel Palace in hišo Milana Lenuzzija. Vsaka od teh zgradb pripoveduje zgodbo zase; v Zagrebu imaš kaj hitro vtis, da si se znašel v romantični pravljici.

Za omenjenima parkoma sledi še eden izmed številnih zagrebških trgov, to je Trg kralja Tomislava (z velikim kipom in fontano, okrog katere so pozimi speljane prekrasne potke za drsalce). Severno od trga dominira Umetniški paviljon (zgodovina likovne umetnosti dvajsetega stoletja na Hrvaškem ter gostujoče velike razstave), na jugu pa glavna zagrebška železniška postaja.

V bližini kolodvora stoji razkošni in prestižni hotel Esplanade. Ta hotel je mnogim znan po tem, da je tu bivalo veliko potnikov s priljubljenega vlaka Orient Express. Hotel Esplanade, ki ponuja vrhunsko razkošje v stilu »art nouveau«, je bil odprt leta 1925. Zunanjost, pa seveda tudi notranjost, hotela Esplanade sta, milo rečeno, očarljiva. O cenah hotelskih storitev pa, če se strinjate, tokrat ne bomo razglabljali. 🙂

V bližini hotela Esplanade je postavljen Botanični vrt, ki je pozimi zaprt in se odpre spomladi. Če se sprehodite od Botaničnega vrta proti zahodu, lahko naletite na razstavo na prostem. Tukaj boste naleteli na secesijsko zgradbo Hrvaškega državnega arhiva, katere streha je polna ogromnih kamnitih sov, ki so simbol modrosti. Ta zgradba je izjemno fotogenična in bogata s podrobnostmi.

Trg Republike Hrvaške mnogi smatrajo za najlepši trg v celotnem Zagrebu. Zaznamuje ga predvsem veličastno neobaročno Hrvaško narodno gledališče, ki je največja gledališka ustanova na Hrvaškem. Osrednja hrvaška nacionalna dramska, operna in baletna hiša je bila svečano odprta 14. oktobra 1895. Pred gledališčem je postavljena znamenita skulptura Ivana Meštrovića Vodnjak življenja (kip je bil narejen leta 1905, na trgu pa postavljen leta 1912).

Če imate radi muzeje, lahko v bližini obiščete Muzej za umetnost in obrt (renesančna stavba z evropskimi umetninami in ročnimi izdelki iz obdobja od 14. stoletja do danes, vključno s slikami in srebrnino) ter Hrvaški šolski muzej, ki bo posebej zanimiv za vse pedagoge.

Zagotovo je našega obiska vreden Etnografski muzej. Poleg hrvaških noš so v stalni zbirki razstavljeni tudi drugi predmeti, ki so povezani z vsakdanjim življenjem v pretežno ruralnih predelih Hrvaške, kot so gospodinjski inventar, glasbila, predmeti povezani z običaji in verovanjem (maske, votivni predmeti), izdelki tradicionalnih obrti, kot so npr. medenjaki in lesene igrače, posebej izstopa tudi notranjost tipične panonske hiše z začetka 20. stoletja. Muzej na ogled postavi tudi številne druge razstave, ki so vredne naše pozornosti.

Nekoliko se premaknimo in sicer na Trg žrtev fašizma. Tam je postavljena znamenita krožna »hiša«, domovanje Hrvaškega društva likovnih umetnikov.

Ta znamenita zagrebška stavba se imenuje Meštrovićev paviljon, saj je bila postavljena leta 1938 na osnovi idejne skice Ivana Meštrovića.

Sama stavba še dandanes izžareva duh sodobnega Zagreba, v njej pa se prirejajo številne razstave (najpomembnejša dogodka sta Zagrebški salon in Salon mladih).

Kaj zapisati ob zaključku teksta o Gornjem in Donjem gradu? Najprej se bomo (preventivno) posipali s pepelom; zna se zgoditi, da smo na kaj pomembnejšega vendarle pozabili opozoriti (zagotovo bo to opazila vodička Marjeta Trkman Kravar 🙂).

Vendar to hkrati pomeni, da se bomo z zagrebškim Gornjim in Donjim gradom na www.pag.si še naprej tvorno ukvarjali (ali povedano drugače, pričakujte še nove članke o Zagrebu).

Sicer pa velja, da veliko zgradb, lokacij Gornjega in Spodnjega grada morda ne bo mogoče raziskati le med enim (krajšim) turističnim obiskom mesta Zagreba.

Vendar se lahko v glavno hrvaško mesto vrnemo še drugič, tretjič, četrtič … Sama sem Splitčanka, pa vendar se v Zagreb vračam redno, vsaj enkrat na leto. A vsakič, ko znova pridem v Zagreb, se ponovno in pod nujno sprehodim prav skozi Gornji in Donji Grad.

V Zagrebu lahko turisti marsikaj spregledate, toda ne »preskočite« Gornjega in Donjega grada. Oba sta tudi polna fotogeničnih točk. Skorajda vsaka fotografija, ki jo boste posneli v Zagrebu, bo imela »vau učinek«, vaši kolegi na socialnih omrežjih vam bodo zavidali. Mnogi svetovni popotniki bodo rekli, da jih Zagreb spominja na Prago, Dunaj, Salzburg, morda tudi na Madrid zaradi specifičnega videza ulic.

Sama rada opazujem številne podrobnosti, občudujem zagrebško arhitekturo različnih časovnih obdobij, opažam pa tudi številne spremembe. Tudi ljudje v Zagrebu se nenehno spreminjajo, a duh mesta vendarle ostaja enak. Gornji grad – tako star, tako pravljičen. Donji grad –  urban, razgiban, obsežen in zanimiv. Drži, Zagreb je čudovita evropska metropola. 100-odstotno drži, Zagreb je fantastično mesto!

Ps. Tekst: Valentina Vučičić iz kookylovestotravel.com, fotografije: Hrvaška turistična skupnost in Turistična skupnost Zagreb.

Sorodni članki

Riva Split

Riva Split je splitska mestna dnevna soba, najbolj priljubljen in pomemben javni prostor v Splitu. Riva Split je s svojo promenado neizogiben simbol mesta Split in velja za prvovrstno središče Splita. Riva Split je velikansko prizorišče splitskega mestnega življenja, kjer se na sami obali, na južni strani Dioklecijanove palače, ob samem robu »starega Splita«, skozi celotno leto odvijajo številne – predvsem - kulturne in zabavne prireditve. Seveda je Riva Split najbolj »živa« poleti, ko jo sredi turistične sezone napolnijo tisočeri obiskovalci iz vseh koncev sveta.

Nadaljujte z branjem

Via Crucis, podvodni muzej

Via Crucis je podvodni muzej, ki ga najdemo v zalivu Jelinak v bližini Trogirja. Projekt muzeja pod vodno globino je plod zasebne, podjetniške pobude, zasnovalo ga je podjetje Blue Nautica. Na morsko dno, na globini od štirih do desetih metrov, so postavili kar 52 betonskih kipov z religiozno tematiko, s svojimi štirinajstimi postajami križevega pota je muzej postal podvodna atrakcija, kot takšna celo edinstvena na svetu. In to še ni vse, čez nekaj časa so z vsemi ustreznimi ekološkimi merami potopili še borbeno letalo SOKO Jastreb 21.

Nadaljujte z branjem

Katedrala sv. Lovre v Trogirju

Trogirska katedrala sv. Lovre je eden najpomembnejših »spomenikov Trogirja«, izredno pomembna hrvaška turistična znamenitost in UNESCO-va zaščitena svetovna dediščina. Katedrala sv. Lovre, ki ji pravijo tudi katedrala sv. Ivana Trogirskega, zavzema glavno mesto med turističnimi znamenitostmi, ki jih v Trogirju nikakor ne primanjkuje. Gradnja katedrale sv. Lovre je trajala dolga stoletja, kar se verjetno najbolje vidi po krasnem zvoniku. Pri gradnji trogirske katedrale je sodelovalo več domačih in tujih mojstrov. Najpomembnejša umetniška vrednost katedrale sv. Lovre je portal (vhod) mojstra Radovana, ki je prava mojstrovina romanskega obrtništva oziroma umetnosti, s svojo brez časovno lepoto pa očara tudi kapela sv. Ivana Trogirskega.

Nadaljujte z branjem