Kranjska Gora, slovenski alpski biser

»Občina Kranjska Gora leži na severozahodu Slovenije, na tromeji z Avstrijo in Italijo, ob vznožju Julijskih Alp in Karavank, v ožjem območju Triglavskega narodnega parka. Kranjska Gora je občinsko središče in največji kraj Zgornjesavske doline. Je tudi gorski turistični kraj in pomembno, svetovno znano zimskošportno središče«, ponosno zapišejo na uradni spletni strani občine Kranjska Gora.

Kranjska Gora v poletnih mesecih ponuja raznolike možnosti za rekreacijo in sprostitev v neokrnjeni naravi (Slap Peričnik, Zelenci). Okolica kraja Kranjska Gora je prepletena s številnimi gorskimi potmi, primernimi za pohodništvo in kolesarjenje. Čudovita je reka Pišnica, ki teče skozi dolino in ponuja možnosti za ribolov, v vročih dneh kopalcem osvežitev ponuja modrozeleno jezero Jasna. Za tiste, ki si želijo bolj adrenalinskega doživetja, je na voljo predvsem alpsko plezanje.

Zima pa v Kranjsko Goro (in v njeno pravljično božično Alpsko vasico) prinaša prav poseben čar. Kranjskogorske smučarske proge, omenimo predvsem Vitranc in Podkoren, sodijo med najboljše v Sloveniji. Poleg smučanja in deskanja so na voljo tudi druge zimske aktivnosti, kot so tek na smučeh, sankanje in krpljanje, drsanje je mogoče na drsališču v Kranjski Gori in Mojstrani. Posebno, svetovno znano, zgodbo piše slavna Planica, kjer »na velikanki letijo le najbolj pogumni smučarski skakalci«.

Lastniki turistične hiše Neža podajo naslednjo misel: »Danes nudi Kranjska Gora skupaj z drugimi kraji v Zgornjesavski dolini zaokroženo turistično ponudbo, ki je zanimiva in atraktivna za slehernega gosta ne glede na starost in ne glede na letni čas. Pozimi ali poleti, spomladi ali jeseni – s svojo ponudbo ponuja vedno kakšen presežek. Pa naj gre za oddih ali aktivno preživljanje prostega časa v neokrnjeni naravi, za spoznavanje kulturne dediščine njene bližnje in širše okolice ali za ljubitelje kulinarike. Zaradi lahke dostopnosti in dobrih prometnih povezav predstavlja danes odlično izhodišče za obisk drugih zanimivih krajev na Gorenjskem, na Primorskem ali širše v Sloveniji, sosednji Avstriji ali Italiji«.

Kranjska Gora vsekakor nedvomno velja za enega od osnovnih temeljev žlahtnega (zelenega, trajnostnega) slovenskega turizma. Tudi zato se spodobi, da turistično občino Kranjska Gora (s svojimi satelitskimi naselji) predstavimo nekoliko podrobneje. Začenjamo pa, kakor je na našem portalu že navada, z nekaterimi osnovnimi geografskimi podatki.

Če pogledamo na zemljevid, bomo videli, da je Kranjska Gora svoj prostor našla na skrajnem severozahodu Slovenije, na tromeji Slovenije, Italije (do bližnjega Trbiža je le 17 kilometrov) in Avstrije (Beljak je oddaljen le okrog 25 km). Še nekaj drugih razdalj od Kranjske Gore: Bled (slabih 40 km), Bohinj (okrog 65 km), Ljubljana (85 km), Trst (okrog 180 km), Zagreb (230 km), Maribor (dobrih 210 km), Benetke (240 km) in turistične znamenitosti Postojnska jama (135 km), Lipica (slabih 170 km) in Svete Višarje (oz. uradno italijansko Monte Santo di Lussari, okrog 30 km).

Alpska vasica Kranjska Gora stoji na nadmorski višini 806 metrov, v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko, ki se v Radovljici s Savo Bohinjko združi v dolgo reko Savo. Na uradni spletni strani www.kranjska-gora.si so o svoji občini uvodoma zapisali takole: »Na severu obod Karavanke, na jugu Julijske Alpe. Na vzhodu Jesenice, na zahodu razvodje rek Save in Zilje. Poletja sveža, zime mrzle. Prostrani gozdovi iglavcev in macesnov, ruševje nad gozdno mejo. Gamsi, srne in zajci med divjačino, ruševci in ujede med gorskimi pticami. Zgornjesavska dolina (tudi Dolina ali Gornjesavska dolina), ena najlepših alpskih dolin, to je območje, ki ga – več ali manj – poznamo z enotnim imenom Kranjska Gora«.

Sicer pa je treba poudariti, da k turistični destinaciji Kranjska Gora, v celotno občino Kranjska Gora, spada kar 10 manjših naselij (npr. Mojstrana, Dovje, Rateče in Gozd-Martuljek), v katerih je skupno naseljenih le nekaj čez 5 tisoč prebivalcev. Sama Kranjska Gora je sicer dokaj majhno naselje z okoli 1.500 prebivalci, večina stanovanjskih (in turističnih) objektov je nanizanih okrog starega vaškega jedra. Za osrednji kulturni spomenik v Kranjski Gori velja poznogotska cerkev Marije vnebozete.

Kratek pogled v zgodovino Kranjske Gore. Kraj se je prvotno imenoval Borovška vas in je bil poseljen s Slovenci s Koroškega. V času, ko je nastajala Kranjska Gora, so bili gospodarji Gornjesavske doline briksenški in ortenburški grofje, pozneje pa so posest nasledili celjski grofje. Grof Friderik II. je leta 1431 dal postaviti grad Belo peč.

V času turških vpadov je bila zgrajena prva hiša v Srednjem vrhu, kjer so s kresom naznanjati prihod Turkov. Hiši se še danes reče pri “Merkeljnu” (od glagola merkati – paziti). Leta 1870 so odprli železniško progo Ljubljana-Rateče-Trbiž. V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno je prilagodljivi vozni red pripomogel k naraščanju turizma, planinstva. Začetki turizma v tem koncu Slovenije segajo v leto 1904.

Danes ima občina Kranjska Gora okrog 5.500 turističnih postelj v hotelih, penzionih, apartmajih in kampih. To hkrati pomeni, da je turizem najpomembnejša gospodarska panoga v občini Kranjska Gora. Na občini Kranjska Gora poudarjajo: »Naš ključni strateški cilj je sobivanje. Razvojni koncept turizma, ki bo omogočil prijazno in dolgoročno vzdržno sobivanje občanov in obiskovalcev. Ki bo odgovoren do vseh: do okolja, ljudi oziroma skupnosti, hkrati pa ponudil perspektivo za domače podjetnike, kmete in še posebej tudi za mlade.«

Županja Hernika Zupan je že leta 2022 za www.24ur.com izpostavila naslednji pereč problem Kranjske Gore: »Bo pa treba narediti predvsem glede prometa, treba bo urediti vstope v te alpske doline, kjer je velik pritisk enodnevnih gostov, tam se dejansko ustvari kaos. Niti slučajno ne bomo rekli, da ne želimo enodnevnih gostov, vsi bodo zaželeni, ampak urediti pa bo treba, da ne bo prišlo do velike obremenitve, da bodo zaparkirani vsi parkirni prostori, vključno z zasebnimi zemljišči”.

Skratka, občina Kranjska Gora, ki redno prejema številna priznanja s področja turizma, hoče pomakniti raven turistične kakovosti še mnogo višje (mimogrede, Kranjska Gora se ponaša tudi z golf igriščem in poletnim sankališčem »Besna Pehta«, pa hotelskimi bazeni in celo kazinojem :-)). Poglejmo pa si sedaj turistične znamenitosti in ostale turistične bonbončke Kranjske Gore (in njene okolice), ki vabi predvsem na aktivne (športno atraktivne) počitnice.

1. Kranjska Gora je – v prvi vrsti – zelo cenjeno smučarsko središče. Ker so na tem koščku Gorenjske organizirane tekme alpskega smučanja najvišjega kakovostnega razreda – svetovnega pokala – (Pokal Vitranc – moški, Zlata lisica – ženske, ki je bila zaradi pomanjkanja snega iz »pohorskega« Maribora že pred nekaj leti za nedoločen čas prestavljena v alpski del Slovenije), je Kranjska Gora kot odlično smučišče prepoznana tudi v širšem mednarodnem merilu.

Različna smučišča v Kranjski Gori (npr. Vitranc, Podkoren) ne le, da s svojo vrhunsko infrastrukturo za smučarje in deskarje omogočajo raznoliko smuko za vse okuse in spretnostne ravni, ampak tudi zagotavljajo čudovite razglede na idlično alpsko pokrajino.

2. Planica (od Kranjske Gore oddaljena le 8 kilometrov), dolina pod Poncami, je svetovno znana predvsem po različno velikih skakalnicah, po smučarskem skakanju, po smučarskih poletih z ekstremnimi daljavami (tudi čez 250 metrov!). Kot zanimivost navajamo, da so prva tekmovanja v smučarskih skokih v Planici potekala že v tridesetih letih dvajsetega stoletja, torej skorajda pred 100 leti.

Planica, ki so jo kasneje zaznamovale moderne in velike letalne naprave bratov Gorišek, je prizorišče, kjer so bili postavljeni mnogi svetovni rekordi v smučarskih skokih. Zaradi ugodnih vremenskih razmer, posebne geografske lege in kakovostne infrastrukture je to eno izmed najbolj priljubljenih tekmovališč za najbolj hrabre skakalce oziroma letalce.

Vsako leto se, praviloma meseca marca, v Planici odvija finalni dogodek svetovnega pokala v smučarskih poletih, ki privabi najboljše smučarske skakalce iz celega sveta. Na nekajdnevni prireditvi se skupno zbere tudi čez 100 tisoč – predvsem evropskih – navijačev, ki bučno pozdravljajo vsak neverjetno dolg polet pogumnih športnikov.

Je pa sicer Planica, po ureditvi modernega športnega nordijskega centra, atraktivna v prav vseh letnih časih, za prav vse segmente obiskovalcev. Nordijski center Planica z bližnjim športnim hotelom vabi predvsem na: tek na smučeh (številne in dolge proge – v celotni destinaciji okrog 40 km -, imajo pa tudi pokrito in zasneženo klet oziroma tunel), curling, zipline (preletite letalnico kot slovenski orli :-)), disc golf, letenje v vetrovniku ter na ogled zanimive razstave v Muzeju Planica.

3. Številne planinske poti! Okolica Kranjske Gore je prepletena z množico lažjih in težjih planinskih poti, ki vodijo do čudovitih razglednih točk, jezer in planin, na vrhove gora. To je idealno območje za pohodnike in ljubitelje narave, ki si želijo raziskovati Julijske Alpe. Kranjska Gora je tudi izvrstna izhodiščna točka za obisk Triglavskega narodnega parka, kjer kraljuje slovenski nacionalni simbol, najvišji slovenski vrh – Triglav (2.864 metrov nadmorske višine).

Navajamo še nekaj raznolikih gorskih točk (Julijske Alpe plus Karavanke), ki so, ob že omenjenem t.i. »Zlatorogovem kraljestvu« Triglavskega narodnega parka (zagnanim in odlično pripravljenim alpinistom velik izziv predstavlja predvsem severna triglavska stena), vredne pozornosti aktivnih pohodnikov in gornikov: Slemenova Špica, Srednji Vrh, Mojstrovka, Vitranc, Dovška baba, »Martuljkova skupina«, dolina Krnica, dolina Radovne, dolina Vrata, Tromeja ali Peč (na stičišču treh držav; Slovenije, Italije in Avstrije) itd.

Če se boste po cesti, mimo znamenite Ruske kapelice, odpeljali na Vršič, na visok slovenski cestni prelaz (1611 metrov), ki vas lahko zapelje v dolino Soče, boste po dodatnem krajšem »sprehodu« v skalah ugledali kamnito podobo t.i. »Ajdovske deklice«, ki velja za eno izmed najbolj impresivnih naravnih umetnin, ki jih je v Sloveniji oblikovala narava. Omenimo še Prisankovo okno v steni Prisanka. To je najbolj znano naravno okno v Julijskih Alpah in ena največjih naravnih odprtin na Slovenskem, visoko je okoli 80 metrov in široko okoli 40 metrov.

V tej točki si posebno omembo zagotovo zasluži tudi Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica vam nudijo vpogled v izrazito pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. Zanimiv obisk pred samim muzejem obetajo že mega velikanski planinski čevlji, znotraj pa – vsaj mene osebno – zmeraj preseneti majhnost helikopterja.

4. Brez vode ni življenja (in celovitih oziroma zaokroženih kranjskogorskih naravnih turističnih znamenitosti :-)). Na uradnem spletnem mestu www.kranjska-gora.si npr. o slapu Nadiža piše: »Sava Dolinka prvič pride na površje izpod Ponc v Tamarju, kmalu ponikne in drugič privre na dan v Zelencih. Izlet do šumelišča Nadiže se začne pri Planinskem domu Tamar in vodi po dokaj strmi stezi v dolžini skoraj 1 km. Do izvira hodite le 20 minut, vendar morate imeti planinsko obutev in kondicijo«.

Pod Špikom boste našli dva slapova – bisera slovenskega alpskega sveta. Še posebej spektakularen je Zgornji Martuljkov slap, ki se spušča v treh stopnjah prek 110 m navpične stene. Med kranjskogorskimi slapovi pa nas bo zagotovo najbolj očaral Slap Peričnik, ki s svojimi 52 metri velja za enega izmed najvišjih slovenskih slapov. Slap Peričnik je zaščiten kot naravna dediščina, do njega pa vodi označena pot iz Mojstrane.

Če niste aktiven ali vsaj »dokaj razgiban« športni pohodnik raje za krajši (družinski) izletniški cilj izberite čudovito turistično mikro lokacijo – Zelenci, t.i. »talni izvir« Save Dolinke, kjer vas bodo v prekrasnem okolju presenečali smaragdno zeleni barvni odtenki jezerca. Naravni rezervat Zelenci boste našli takoj za vasjo Podkoren na južni strani magistralne ceste, tam je lesena brv ter visoka, zelo lična opazovalnica. Dodatna zanimivost: Zelenci pozimi ne zamrznejo, njihova temperatura vode preko celega leta znaša približno 6 stopinj Celzija.

Sir Humphry Davy, sloviti naravoslovec, oznanjevalec krasot kranjskogorske gorske krajine, je z vso iskrenostjo zapisal: “Najbolj se mi je priljubila Savska dolina s svojimi slapovi in jezeri. Ne poznam v Evropi nič lepšega.” In res je lepo v Kranjski Gori. To dokazuje tudi Pišnica (s svojim visečim mostom, brvjo nad sotesko) ter tudi jezero Jasna, ki ga sestavlja dvoje medsebojno povezanih umetnih jezer ob sotočju potokov Velike in Male Pišnice.

Jezero Jasna je med turisti izredno popularno predvsem v vročih dnevih, saj njegova voda ponuja popolno osvežitev. Fotogeničnost jezera Jasna poudarjajo predvsem leseni pomoli in bronasti kip kozoroga na skali, kiparja Stojana Batiča. Razgledni stolp, ki ga še lahko vidimo na kakšni fotografiji, ni več “aktualen”, ker so ga podrli (baje pa naj bi že leta 2024 začeli graditi novega). 🙂

Predvsem uporabniki spletnih družabnih omrežij se radi ustavijo na foto točki z uokvirjenim lesenim Kosobrinom, ki se nahaja na prodnati površini med obema jezeroma. Mini dodatek; v bližini jezera Jasna se lahko pomerite na »športnih igralih« Športnega parka Pišnica ali pa se sprehodite po Kneippovi poti, ki ima zdravilne učinke.

5. Razno, mešano. Našteli smo že glavne turistične adute Kranjske Gore, dotaknimo se še nekaterih drugih, pa ne nepomembnih, turističnih poudarkov. Kolesarjenje, npr. do italijanskih zelenomodrih Belopeških jezer in slikovitih razgledov vodi zelo lepa kolesarska pot. Turistična skupnost Kranjska Gora sporoča: »Kranjska Gora je raj za kolesarje, daljinska kolesarska pot treh dežel poteka po trasi bivše železnice vse od Mojstrane preko meje v Italijo in v Avstrijo.

Gorski kolesarji lahko uživajo le na označenih poteh, za adrenalina željne je tukaj kolesarski park (Bike Park Kranjska Gora). Slavo Kranjske Gore so preko meja Slovenije ponesli alpsko smučanje in smučarski poleti, toda s pohodništvom in kolesarjenjem živi letovišče skozi vse leto«. Vprašanje za kolesarske navdušence, poznate prireditvi Juriš na Vršič in Red Bull Goni Pony?!

Od konca novembra pa do konca marca je v Kranjski Gori, na trgu pred cerkvijo, postavljena t.i. »Alpska vasica« (v praznično osvetljenih hišicah se ponujajo številni izdelki domačih obrti, privoščite si lahko številne gastronomske dobrote). Sicer pa velja, da se turistična destinacija Kranjska Gora ob svoji pregovorni gostoljubnosti ponaša tako s tradicionalno kot vrhunsko kulinariko.

Spletna stran www.kam.si nam svetuje: »V središču Kranjske Gore si lahko ogledamo tudi Liznjekovo domačijo, ki je bila zgrajena v 17. stoletju, sedaj pa je v njej bogata etnografska zbirka različnih predmetov in orodij, ki so jih uporabljali v preteklosti. Arhitektura te tipične alpske hiše je v celoti ohranjena in preurejena v muzej. Pri tem si lahko ogledamo tudi notranje bivalne prostore, hlev, klet in podstrešje.

V kletnem prostoru pa je urejena stalna razstava o delih in življenju domačina Josipa Vandota, ki je leta 1918 upodobil slovenskega literarnega junaka Kekca«. Naše pozornosti naj bo vreden tudi Escapemuzej v Kajžnkovi hiši.

Če boste v Kranjsko Goro prišli z manjšimi otroci priporočamo obisk Kekčeve dežele. V čudovitem objemu gora je skrit kotiček, kjer živijo Kekec, teta Pehta, hudobni Bedanc, modri Vitranc, prijazna Mojca, Tinkara, Brincelj in preplašeni Rožle. Pustolovščina v Kekčevi deželi traja približno dve uri, vodeni ogledi pa so – baje – zaenkrat možni le poleti (julija in avgusta, potrebno pa je se najavit). Pravljični liki, te najdemo tudi na lokaciji Bedančev dom, nam razkažejo lepoto Kranjske Gore. Pravljično lepe Kranjske Gore.

Ps. Tekst: Peter Gavez, fotografije Turizem Kranjska Gora (in različni fotografi, klik na fotografijo!) in Slovenia.Info.