Ljubljanski grad, ljubljanska pika na i

Ljubljanski grad, krona nad mestom, že zelo dolga stoletja soustvarja krasno veduto slovenske prestolnice. V Ljubljanskem gradu se zgodovina prepleta s sedanjostjo na prav vsakem koraku, za grajskimi zidovi se skrivajo številne zanimive zgodbe.

Nič čudnega torej, da je leta 2023 Ljubljanski grad obiskalo okrog milijon in dvesto tisoč obiskovalcev (za primerjavo, znamenito atrakcijo Postojnska jama letno obišče do 700 tisoč obiskovalcev). Ti so dobesedno uživali ob pogledih na grad (in z njega) ter – seveda – v njegovih številnih »možnostih in priložnostih«, ki jih ponuja ta pomemben objekt, ki na nek način odlično odslikava tudi celoten slovenski (turistični) prostor.

Ljubljanski grad je več kot le unikatna srednjeveška znamenitost – je tudi živahen in privlačen prostor, ki povezuje preteklost s sedanjostjo ter omogoča edinstveno doživetje mesta Ljubljane in slovenske kulture. Zato ni presenetljivo, da je Ljubljanski grad nepogrešljiv del vsakega obiska Ljubljane in vsekakor tudi pomemben del nacionalne identitete Slovenije. Uvodoma smo torej nanizali več kot dovolj razlogov, da spoznamo Ljubljanski, grad, ki ga moramo uvrščati med najpomembnejše in najlepše slovenske turistične znamenitosti, še nekoliko bolj podrobno, natančneje.

Ljubljanski grad je postavljen na vzpetini nad centrom Ljubljane, na ljubljanskem Grajskem griču (del Polhograjskega hribovja), stoji na nadmorski višini 376 metrov. Z Ljubljanskega gradu je odličen razgled na Ljubljano in ob lepi vidljivosti tudi na Kamniške in Savinjske Alpe. Še več, prav lepo se vidijo tudi Julijske Alpe, Ljubljansko barje in Krim. Turistom, ki prvič obiščejo slovensko prestolnico, svetujem, da se čim prej odpravijo na Ljubljanski grad, saj se bo pod njimi razprla celotna Ljubljana. Orientacija, pa tudi gibanje po samem mestu, bo zaradi tega mnogo, mnogo lažje.

Kako do gradu? Ponujajo se nam številne možnosti. Najprej, na grad se iz »stare Ljubljane« lahko povzpnemo peš – le okrog 15 minut hoda -, na uradni spletni strani Ljubljanskega gradu, www.ljubljanskigrad.si, nam lepo opišejo kar štiri pešpoti (Po Študentovski poti, Po ulici Reber, Po Ulici na grad, Po Lutkarski poti). Najbolj slikovita in atraktivna možnost, da dosežete grad, je uporaba udobne in enostavne tirne vzpenjače, ki je s svojim obratovanjem začela 28. decembra 2006 (štart »vzpona« je na Krekovem trgu, v bližini Lutkovnega gledališča, nedaleč od ljubljanske tržnice).

Seveda se lahko na Ljubljanski grad odpeljete tudi s kolesom, motorjem ali pa lastnim avtomobilom (na vrhu, pred vhodom v grad, je dokaj drago plačljivo parkirišče, blizu je postavljen spomenik kmečkim uporom). Upravljalci gradu si sicer želijo, da bi bilo parkirišče v prvi vrsti namenjeno le obiskovalcem gradu, grajskih vsebin, prireditev in gostinskih lokalov (po 23.00 se cestna zapornica zapre, nočno parkiranje ni mogoče).

Tudi zato upravitelji gradu predlagajo, da si raje omislite prevoz s prisrčnim električnim turističnim vlakcem Urbanom, ki turistom ponuja izredno privlačno ljubljansko turistično pot, povezuje številne turistične znamenitosti: Ljubljanski grad, Mestno hišo, Špico z izhodiščem za Botanični vrt, Trnovski pristan, Plečnikovo hišo v Krakovem, rimski zid, Križanke, Slovensko cesto, Kongresni trg, parlament in Prešernovo cesto.

Kratek skok v zgodovino Ljubljanskega gradu. V pomoč nam ponovno priskoči wikipedija: »Glede na arheološke raziskave je na območju grajskega kompleksa človekova prisotnost neprekinjena od leta 1200 pr. n. št., ko so bile postavljene prve naselbine in kasneje utrdbe. Grad je prvič pisno omenjen v času med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz Tarcenta/Čente podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Leta 1144 se grad omenja kot sedež koroških vojvod Spanheimov.

Svojo prvotno obliko je grad spremenil v 15. stoletju, ko je doživel povečavo (sklenjeno obzidje z ogelnimi stolpi in dvema vhodnima stolpoma, preko katerih so vodila dvižna vrata ter grajska kapela). V 16. in 17. stoletju so postopno nastali ostali objekti, ki mejijo na grajsko dvorišče in tvorijo sedanjo celoto grajskega poslopja. Zaradi upadanja upravnega pomena (na njem niso bivali vladarji oz. deželni upravniki z mnogimi pooblastili), pa tudi zaradi izgube strateškega pomena gradu z obzidjem, je vzdrževanje gradu postalo finančno breme, zato je počasi začel propadati«.

Spletni portal www.lepote-slovenije.si nas dodatno poduči: »Od 17. stoletja naprej začne grad počasi propadati. Konec 18. stoletja so ga želeli porušiti, saj ni imel nobene funkcije več, vendar so kranjski deželni stanovi protestirali proti njegovi rušitvi. Vprašanja o rušenju gradu so se končala z ustanovitvijo Ilirskih provinc in prihodom Francozov v Ljubljano. V času vladavine Napoleona je namreč grad služil kot vojašnica in vojaška bolnišnica.

Leta 1815 Ljubljanski grad spet zavzamejo Avstrijci, ki ga spremenijo v kaznilnico. Vanj so zapirali ljudi, ki so bili obsojeni na 10-letno kazen, med prvo svetovno vojno pa predvsem politične obsojence. V času marčne revolucije Ljubljanski grad spet doživlja spremembe.

Tako leta 1848 obrambni stolp preuredijo v razgledni stolp (tam je tudi stanovanje za požarnega čuvaja, ki bi s topovskimi streli naznanil, če bi v mestu pod gradom začelo goreti) in na njega umestijo veliko uro. V času zelo cenjenega župana Ljubljane, Ivana Hribarja (1851 – 1941), grad odkupi Mestna občina Ljubljana in ga nameni za kulturne ustanove in začasna stanovanja.

Ob koncu 60. let prejšnjega stoletja se je začelo več kot 35-letno obdobje obnavljanja gradu. Leta 1982 je bil razgledni stolp obnovljen in povišan za 1,2 metra, tako da je njegovo očišče na zgornji ploščadi natančno 400 m nad morjem. V 90. letih 20. stoletja je grad zaživel predvsem v sklopu poročnih svečanosti, po letu 2000 pa je Ljubljanski grad postal neutrudno prizorišče mnogih kulturnih prireditev in razstav.

Še več, Ljubljanski grad nam danes ponuja zares barvito paleto dogodkov in turističnih poudarkov. Poglejmo si nekatere, mogoče najbolj značilne in pomembne.

Poznavalsko in verodostojno jih za naš portal prijazno zapišejo v Javnem zavodu Ljubljanski grad: »Razvoj prostora današnje Slovenije od prazgodovine do danes lahko doživite na razstavi Slovenska zgodovina. V prenovljenih prostorih kaznilniških samic najdete razstavo Kaznilnica, ki predstavlja stavbno dediščino samic in vsebin v 19. stoletju, ko jo bil grad v celoti namenjen kaznilnici.

V Lutkovnem muzeju so svoj prostor dobili veliki lutkovni umetniki in njihovi junaki, spoznali boste različne lutkovne tehnike in se tudi sami preizkusili v lutkarskih veščinah. Vas zanima, kako je bilo videti srednjeveško orožje? Potem se ustavite na razstavi Grajsko orožje in si oglejte verodostojno rekonstruirane primerke orožja, ki so ga v slovenskem prostoru uporabljali ob koncu srednjega veka. Še več zgodovine Ljubljanskega gradu lahko spoznate na dvanajstminutni projekciji v Virtualnem gradu.

Zgodovina gradu je pestra in osupljiva. Spoznajte jo na posebnem vodenem ogledu Časovni stroj, kjer boste potovali skozi šest prelomnih obdobij, ki so zaznamovala zgodovino gradu in našega mesta – od Emone do mestnega simbola. Ste za izvirno grajsko pustolovščino? Potem se odločite za napeto pustolovsko igro z elementi igre »escape room« Grajski pobeg. Čakajo vas zanimive preizkušnje in morda boste celo rešili zmaja.

V kolikor pa ste ljubitelji vina, grajske zgodovine in sprehodov v naravi, potem je interaktivni sprehod Modrosti o grajski trti in vinu z mobilno aplikacijo po Grajskem griču kot nalašč za vas. Na spoznavanje bogate grajske preteklosti pa se lahko podate tudi samostojno – s pomočjo avdiovodnika. V kolikor nas boste obiskali v družbi otrok, vam ponujamo igriv družinski izlet v zeleni oazi nad mestom Friderik in lov na zaporniško številko. Vrečo na hrbet in naj se začne reševanje Friderikov nalog in izzivov.

Ljubljanski grad je s svojimi prenovljenimi dvoranami priljubljeno kulturno in družabno središče, prostor nepozabnih doživetij – za vse generacije in različne okuse. Grajski prostori so skozi vse leto prizorišče razstav, glasbenih dogodkov, filmskih projekcij na prostem, otroških delavnic, tematskih predavanj, festivalov, tradicionalnih dogodkov, katerih vsebina je povezana z grajskimi zgodbami.

Tu ima svoj prostor tudi Jazz Club Ljubljanski grad. Grad je tudi prostor različnih protokolarnih prireditev, sprejemov, seminarjev. Prenovljeni Bela in Modra dvorana sta izredno priljubljeni za sklepanje razkošnih zakonskih zvez. Otroci pa bodo uživali v praznovanju veselih tematskih rojstnih dni.

Pot na Ljubljanski grad ne vodi zgolj do najlepših razgledov, ampak tudi do vrhunskih grajskih užitkov – kulinaričnih in vinskih doživetij. Odlično kavo ali kakšen drug napitek, zraven pa še pregrešno dobro sladico boste našli v Grajski kavarni. Za vrhunske gurmanske užitke v prijetnem grajskem okolju pa obiščite Gostilno na Gradu ali gastronomsko restavracijo Strelec. Bogat izbor vrhunskih slovenskih vin in teraso z najlepšim pogledom na mesto pa boste našli v Grajski vinoteki Strelec.

Nima vsak grad svoje vinske zgodbe, mi jo imamo. Na Grajskem dvorišču ponosno negujemo potomko najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, na južnem pobočju Grajskega griča pa Grajski vinograd, v katerem je zasajenih 1050 trt bele in rdeče sorte, iz katerih letno napolnimo okoli tisoč steklenic kakovostnega vina.

Zlahka pobegnite od mestnega vrveža v objem košatih dreves. Idiličen sprehod v naravi vodi do Lipnika, skozi grajski kostanjev drevored do t.i. Šanc (na sredini Grajskega griča, tam je obenem tudi njegov najvišji naravni del, 403 metre nadmorske višine, zato je tam postavljena tudi razgledna ploščad). Šance je sicer dokončno uredil svetovno znani arhitekt Jože Plečnik (opomba uredništva, glej tekst z naslovom Praga, slavno zlato mesto).

Friderik je ljubka podgana in čeprav si deli ime s cesarjem Friderikom III. Habsburškim, ki je postavil ljubljansko utrdbo na Grajskem griču, tu prebiva že veliko dlje in pozna vse grajske skrivnosti. Najlažje ga najdete v njegovi trgovini, zato ob odhodu z gradu zavite še v prostor pod Grajsko kavarno in ga spoznajte.

Na policah konceptualne trgovinice vas čaka veliko Friderikovih domislic. Vsako darilo je unikaten izdelek s Friderikovim grajskim značajem in delo slovenskih proizvajalcev. Sicer pa je Friderik tudi glavni junak pravljice, lutkovne predstave, pustolovščine v vreči … in se veseli, da ga spoznate. Še to, na Ljubljanski grad ste dobrodošli vse dni v letu«.

Na Ljubljanskem gradu, se dogaja na polno, kajne? 🙂 Če bi želeli izvedeti o Ljubljanskem gradu še marsikaj več, predlagamo, da si ob obisku te popularne turistične znamenitosti omislite lastnega turističnega vodiča. Zagotovo vam bo postregel s številnimi zanimivimi zgodbami, eno – o Stolpu piskačev -, objavljeno tudi na www.ljubljanskigrad.si dodajamo le za pokušino.

»Prvotni vhod je bil na severni strani deželnoknežjega gradu. Urejen je bil z dvižnim mostom na vhodni strani. Omenjeni vhod so nadzidali v Stolp piskačev (prvič omenjen leta 1544); stal je pred današnjim Razglednim stolpom. Prostor za mestne godce je bil na lesenem hodniku, ki je obkrožal stolp in kjer so vsako dopoldne ob 11. uri trobili s tremi pozavnami in enim kornetom.

Kdaj je ta navada zamrla, ni znano, viri jo omenjajo v 16. in 17. stoletju. Mestni godci so bili hkrati tudi čuvaji, ki so skrbeli za požarno varnost mesta. Ob izbruhu požara so podnevi izobesili rdeče blago, ponoči pa svetilko. Stolp piskačev je bil v obdobju Francozov močno poškodovan in dotrajan. Kasneje, leta 1848, so ob stolpu zgradili današnji Razgledni stolp«.

Kaj lahko poudarimo za sam konec tega prispevka? Ljubljanski grad je sodoben grad z bogato zgodovino. Nudi številne turistične »sladkorčke«, številna nepozabna doživetja, za grajskim obzidjem se skriva lepo število iskrenih in zabavnih zgodb. Upravljalci gradu so vizionarsko polni novih idej, pridni in zagnani, zmeraj ponudijo kaj novega ali vsaj kakovostnejšega. Hkrati pa sploh ni nepomembno, da si lahko na Ljubljanskem gradu izredno razvajamo svoje brbončice (gostinska in vinska ponudba je preprosto odlična, vredne naše pozornosti).

Ljubljanski grad, čeprav tako blizu samemu centru Ljubljane, ponuja odmik od naglice, ki vlada vsakdanjemu vrvežu pod njo. Turisti bomo na Ljubljanski grad prišli predvsem zaradi edinstvenega razgleda in, če ne bo ravno zares zelo oblačno ali megleno, nikakor ne bomo razočarani. Še več, Ljubljanski grad nas bo tudi ob ponovnih obiskih začaral in prav zmeraj očaral. In to v prav vseh vidikih odlične, kompleksne turistične zgodbe. Da, Ljubljanski grad si – preprosto – zasluži naš obisk!

Ps. Tekst: Peter Gavez, fotografije: Javni zavod Ljubljanski grad in Slovenia.Info.